ronja
|
Kaj vse jim po svoje omogočimo, če se le da, pa se nekako ne vprašamo dovolj pogosto ali so sploh srečni.
Meni se pa zdi, da se to non stop sprašujemo (no, sprašujeva)... Mogoče preveč.
Kar se tiče mraza - meni se zdi, da otroci ratajo sitni, če so lačni ali jih zebe - vsaj moji ziher. To ne pomeni, da bi šli nujno not, samo težijo:D. Mi nismo meli zraven staršev, da bi jim težili, zato se ne spomnimo tega, da smo bili sitni;). Tamalim se to tudi ne zdi, samo nama se;).
Za brcanje listja, pa ježke in školjke nisem vedela, da se to smatra kot otročje početje... Je pa gotovo res, da se kot odrasel ne moreš ves čas obnašat kot otrok in se zato pač zadržuješ: ne boš kar pobesnel, ko ti nekaj ni prav, ne boš se takoj razjokal, ko ti nekaj pade na prst, ne boš se na glas režal na sestanku, ker ti je nekaj smešnega padlo na pamet;). Pač ker moramo kaj naredit.
Sicer se mi ne zdi, da bi zdaj imeli zdaj otroci manj brezskrbno otroštvo kot smo ga meli mi, vsaj za svoje tega ne morem rečt - vsekakor bolj varno kot je bilo moje:D. Imajo pa manj svobode, to gotovo - ne dovolim jim it samam pri 4ih letih na igrišče pol km stran čez cesto itd... Ampak zato dvomim, da se počutijo manj srečne ali utesnjene... Sem imela slabo vest zato nekaj časa, pa mi je mami rekla, da saj mi smo tudi meli manj svobode kot so je imeli oni... Vsaka generacija je malo več časa s svojimi otroki in to se mi na splošno ne zdi slabo - v naravi bi bili ves čas skup...
polno je takih primerov, ko te ni bolelo, ko si bil mlad, zdaj pa te - za nazaj.
pa ko si mlad, nimaš polne odgvornosti preživetja na sebi in je vse veselo, se še dorbro spomnim; lahko, srečno, veselo življenje. ne skrbi te za jutri ali da boš lačen ali da boš stradal, če mama in ata zgubita službo...
Podpis.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
