RE: Otroška sreča

RE: Otroška sreča (Polna verzija)

Forum >> [Skupnost RR] >> Čvekanje ... v tri dni ...

Sporočilo

Stanislava_ -> RE: Otroška sreča (7.3.2015 19:45:36)
IZVIRNO SPOROČILO: Paštetka IZVIRNO SPOROČILO: LuLu IZVIRNO SPOROČILO: mateyka IZVIRNO SPOROČILO: Ankica* Mene kot otroka je zeblo, dobesedno, nisem marala mraza nikoli.. mojo tud zebe. se mi zdi, da je bolj oblečena kot drugi, ker če jo isto oblačim, se mi pritožuje, da jo zebe, in je res ledena, ko kocka leda. verjetno je delno odvisno od genov, jaz pommnim, da sem tudi bla zmrzljivka kot otrok.. se ti zdi, da si na pravem kraju doma, da bi komentirala to temo? [sm=smiley36.gif] Evo, jaz sem tudi pomislila, da Mateja, nima prava komentiranja. [sm=jezicek.gif] Švedska je socialna država, tam ne bi smelo nikogar zebsti.

ronja -> RE: Otroška sreča (9.3.2015 13:34:26)
Uh, jaz se pa spomnim, da me je zeblo ko cucka že kot otroka[sm=jezicek.gif]. Samo me to ni odvračalo od tega, da bi bila vesela (kar me še zdaj ne;). Meni se zdi trapasto, da moraš bit slabe volje, če si bolan, recimo. POtem bi bila celo OŠ slabe volje. Paštetka, odgovor je: odgovornost. Čutimo odgovornost do svojih malih. Če bi bila sama, bi me baš malo brigalo, koliko dela dobim in kdaj dobim službo, kot me ni prvič, uživala bi v tem, kar delam, kot sem takrat in se ne sekirala 5%, ker bi itak vedela, da zase imam dovolj in bom že poskrbela in da če ne bom, bom pač malo bolj na tesno živela en čas, no big deal. Pri otrocih hočeš met pa večjo rezervo. Če se kaj zgodi. (pa že če pralni stroj crkne, ko si sam, ni glih panika, ko maš 3 male, je pa že kriza:)) Pa večkrat dvomiš v svoje odločitve, ker tvoje napačne odločitve plačuje (tudi) nekdo drug. In zato ves čas tuhtaš, ali si se vse prav odločil (vsaj jaz). In popravljaš, če se nisi. In primerjaš alternativne scenarije, kaj bi bilo, če bi naredil drugače. In gledaš, kako lahko kako stvar kompenziraš... Gre precej miselnega napora (včasih tudi fizičnega) v to. Vsaj pri meni. in potem se včasih pozabiš razveselit kapljice rose...

ronja -> RE: Otroška sreča (9.3.2015 13:35:40)
Ker ne znamo biti več spontani... Ne da ne znamo. Ne smemo. Bi nas prijavili csdju, če bi spontano seksala v kuhni sredi popoldneva, pa deca zraven[sm=jezicek.gif]. Ali da bi zvečer spontano šla v kino, ne da bi prej zrihtala varuško (potem ni več spontano).[sm=jezicek.gif]

ronja -> RE: Otroška sreča (9.3.2015 14:35:30)
Kaj vse jim po svoje omogočimo, če se le da, pa se nekako ne vprašamo dovolj pogosto ali so sploh srečni. Meni se pa zdi, da se to non stop sprašujemo (no, sprašujeva)... Mogoče preveč. Kar se tiče mraza - meni se zdi, da otroci ratajo sitni, če so lačni ali jih zebe - vsaj moji ziher. To ne pomeni, da bi šli nujno not, samo težijo:D. Mi nismo meli zraven staršev, da bi jim težili, zato se ne spomnimo tega, da smo bili sitni;). Tamalim se to tudi ne zdi, samo nama se;). Za brcanje listja, pa ježke in školjke nisem vedela, da se to smatra kot otročje početje... Je pa gotovo res, da se kot odrasel ne moreš ves čas obnašat kot otrok in se zato pač zadržuješ: ne boš kar pobesnel, ko ti nekaj ni prav, ne boš se takoj razjokal, ko ti nekaj pade na prst, ne boš se na glas režal na sestanku, ker ti je nekaj smešnega padlo na pamet;). Pač ker moramo kaj naredit. Sicer se mi ne zdi, da bi zdaj imeli zdaj otroci manj brezskrbno otroštvo kot smo ga meli mi, vsaj za svoje tega ne morem rečt - vsekakor bolj varno kot je bilo moje:D. Imajo pa manj svobode, to gotovo - ne dovolim jim it samam pri 4ih letih na igrišče pol km stran čez cesto itd... Ampak zato dvomim, da se počutijo manj srečne ali utesnjene... Sem imela slabo vest zato nekaj časa, pa mi je mami rekla, da saj mi smo tudi meli manj svobode kot so je imeli oni... Vsaka generacija je malo več časa s svojimi otroki in to se mi na splošno ne zdi slabo - v naravi bi bili ves čas skup... polno je takih primerov, ko te ni bolelo, ko si bil mlad, zdaj pa te - za nazaj. pa ko si mlad, nimaš polne odgvornosti preživetja na sebi in je vse veselo, se še dorbro spomnim; lahko, srečno, veselo življenje. ne skrbi te za jutri ali da boš lačen ali da boš stradal, če mama in ata zgubita službo... Podpis.

Stanislava_ -> RE: Otroška sreča (9.3.2015 20:32:19)
IZVIRNO SPOROČILO: ronja ne boš se na glas režal na sestanku, ker ti je nekaj smešnega padlo na pamet;). Pač ker moramo kaj naredit. Kdaj in kje se pa sploh smejiš naglas in toliko, da se ti zdi, da se ne boš nikoli nehal?

malaMravljica -> RE: Otroška sreča (9.3.2015 21:38:43)
Stanislava, jaz sem enkrat dobila napad smeha na delu, v pisarni in stranka v pisarni, ok saj sva se s stranko nekaj zgovarjala in oba v smeh in potem je prisel se sef in pocakal enih 5 minut, ko je videl, da ne bo nic pa odsel. Lani pa v foto studio, ko sva se sla z malim slikat in jaz spet napad smeha. Samo jaz se smejim se v spanju, sanjam kaj smesnega in padem v smeh in se zbudim in potem mi je sele smesno in jaz napad smeha, moj pa napad jeze zraven [sm=jezicek.gif] za lastno poroko je bil moj najvecji strah, da se zacnem smejat sredi obredal in se nisem, jeeeee...

nejcko -> RE: Otroška sreča (9.3.2015 23:04:17)
IZVIRNO SPOROČILO: Paštetka Zakaj ne znamo biti več tako veseli? Zakaj toliko jamramo? Ker nismo (več) svobodni.

alda -> RE: Otroška sreča (10.3.2015 9:02:49)
IZVIRNO SPOROČILO: Paštetka Zakaj ne znamo biti več tako veseli? Zakaj toliko jamramo? kakor kdo. Moje jamranje je omejeno zgolj na bolezen, ko so res bolečine prehude in se skoraj ne upam premikat., pa še takrat se hecam, dokler jezik teče je vse Ok [sm=jezicek.gif][sm=smiley36.gif] Itak pa ko smo mlajši sploh ne razmišljamo , kaj bo jutri,ker se nam vse zdi tako samoumevno kot da za vsako nočjo pride dan

RIJA* -> RE: Otroška sreča (10.3.2015 9:35:09)
IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_ Kdaj in kje se pa sploh smejiš naglas in toliko, da se ti zdi, da se ne boš nikoli nehal? uh, jaz sem mojster za to [sm=smiley36.gif][sm=smiley36.gif] se je že cela kinodvorana smejala z mano....da ne govorim, da sta moji prijateljici pišali zraven.....in ta smeh je podedoval tudi moj otrok [sm=smiley36.gif]

ronja -> RE: Otroška sreča (10.3.2015 13:09:20)
Kdaj in kje se pa sploh smejiš naglas in toliko, da se ti zdi, da se ne boš nikoli nehal? Doma, na sprehodu, v kinu, če je komedija, na igrišču z otroki, na čveku s prijateljico, ko se pogovarjaš z lubijem... ma, saj je veliko teh možnosti, samo služba navadno ni tisti prostor (mogoče kdaj med malico, če maš fajn sodelavce;). Nejcko, pa saj naši otroci so po eni strani še manj svobodni: oni morajo it tja, kamor grem jaz, ne morejo kar ostat doma, če se jim ne da it. Morajo it v šolo, če so že šolarji. morajo prit na kosilo, ko je kosilo. itd... Mi lahko rečemo: danes gremo pa v gozd ali pa na ribnik, otrok pa lahko samo prosi in greste, če se tebi da oz. nimaš drugih nujnih planov... Čeprav je res, da je tudi obratno - tudi midva ne moreva kar sama ven, pa tudi morava peljat tamalo v šolo, pa skuhat kosilo, ki ga sicer ne bi bilo treba vsak dan:D, itd... Ampak njim se to ne zdi nič tako strašnega, ker imajo vedno več svobode, mi pa vedno manj:D.

Stran: << < Prejšnja stran 1 [2]