Vijoličarka
|
Hvala, punce. Mala Mravljica, sem videla tudi vprašanje v Albumu. Pletilke so neke izvenserijske, (cca 30 let stare, ena domača proizvodnja) in so še najbliže št. 4. Super pletilke, mama mi jih je dala, ampak plastika pri spoju na žičko že malo razpada, sem zaselotejpala in upala, da ne bo padlo dol, sploh na koncu, ko sem imela cca 300 petelj in se je vse gužvalo gor. Pletla sem tam cca dva do tri tedne, ne enako entuziastično vsak dan. V bistvu sem imela doma precej te poceni sintetike in sem videla ta navodila (nekakšen sveti gral zame ) in sem kar malo brala. Potem sem naredila tisto osnovo, ko tri petlje malo poštrikaš in dobljeno obštrikaš, da se ti obrne na okrglo in ko mi je v drugo uspelo, sem še kar malo naprej štrikala. Prvih par vrst je hitro in pri navodilih se ne zmedeš. Potem me je pa zagrabilo in ko se je nekje vmes pri navodilih zafecljalo, sem šla kar na excel, prerisala tabelo in jo dopolnila naprej, ker sem ugotovila logiko. Ko sem končala telo, mi ni bilo tri dni jasno, kako se naredi čipkast zaključek, potem se mi je odprlo in sem si spet po svoje vse narisala. Zdaj imam v rezervi še en plet, tokrat iz previdnosti že vse premislila in si naredila tudi svoj lastni načrt. Skratka, če si kaj takega želiš, malo treniraj čipkaste vzorce, ki so ti všeč, za začetek naredi kakšno vrečko za sivko (notri daš enostavno zašit povštrček polnjen s sivko - taka darila so pravi hit) in boš videla, da je čisto izvedljivo. Res pa je, da gredo živci, ampak po drugi strani pa treniraš potrpežljivost. Dokler se ne naučiš prepoznavati vzorca (ko ti postane jasno, kaj sploh delaš), podiraš, kot zmešan. Proti koncu sem se navadila uporabljati 'stitch mark'. Pred tem sem štela kot utrgana, nekje pri 200 petljah se mi je že fecljalo. Ko začneš uporabljati označbe, pa šteješ samo število petelj vzorca in je dosti lažje, prej ugotoviš napako.
_____________________________
When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."
|