ronja
|
ne vem...meni je hecno ocenjevanje likovnega, telesnega ali glasbe...ker če tega nimaš, nimaš. pa se lahko ubiješ, pa ne boš imel....teorijo se naučiš, ko pa boš recimo poskušal zapeti, bo pa katastrofa......ali pa ko gledam ene v tretjem razredu, ne znajo niti tečti
Ni čisto tako. 90% je dela, 10% je nadarjenosti, tako pravijo študirani učitelji glasbe, vsi kar sem z njimi govorila. Ja, če nimaš teh 10%, ne boš nikoli virtuoz. Ampak zapoješ lahko še vedno ok. Vsakega se da natrenirat, da razloči določene tone, samo en bo za to rabil 1 uro, en pa 1 leto, en pa že takoj loči. In večinoma pri teh predmetih ne zahtevajo, da znaš ne vem kaj, veliko šteje tudi trud.
Vsaka od teh vecin se lahko z vajo razvije. Tudi posluh. Seved zacnemo z razlicno stopnjo danega, a z vajo si ga vsak lahko izboljsa. Tako kot fizicne zmogljivosti,...
Podpis.
Jabček, naši otroci bojo še velikokrat razočarani. To ni slabo zanje! Samo neprijetno. Je pa dobro zanj, da se zave, da tu pač pade v spodnjih 10% in če hoče bit v povprečju, bo moral pač ornk delat. To je resnica, ki jo pač mora zvedet in jasno, da mu ni všeč. Nobeni ni všeč videt svojega otroka nesrečnega, razočaranega itd... Vendar se v tvojem prvem postu res bere en tak klic na pomoč, ker tvoj otrok ni v vsem najboljši, česar si navajena. Ob to smo se spotaknile. In da bi mu to rada nekak skrila, da ne bo žalosten. Tega ne moreš oz. ne smeš. On je pač zanič v likovni. Če hoče bit povprečen, bo moral fejst delat. KOt kdo drug pri matematiki. ni pa treba, da ima povsod krasne ocene;).
Za slamice lahko vzameš kar mekol. Lahko pa tudi iz drugega drobnega materiala gradi hišo- iz malih kamenčkov, če so fižolčki pri vas tabu:D.
Potem pa nima druge kot da več vadi, da bo vsaj delno nadoknadil ostale manjke, če seveda želi višjo oceno.
Podpis.
To, da nihče ne blesti na vseh področjih je dejstvo. Vendar je tu problem, ki bo postal še večji , čisto drugje. Fantič je finomotorično slabo razvit. To si sama napisala. Finomotorika se začne razvijati že od rojstva naprej. Malo se razvije spontano, še več jo razvijamo namerno- načrtovano.
Tudi pod to podpis. Sama se za likovno/glasbo itd... samo ne bi sekirala, vendar je fajn pogledat širšo sliko. V mojem primeru je to to, da bo punca verjetno izgubila veselje do petja, če jo bojo zezali, da fuša, torej je najboljše, da jo naučim, da ne bo prehudo ven sekala, dokler tega še ne opazi;). Ne mislim, da bo kdaj operna pevka, samo fajn je, da lahko poje ob tabornem ognju;). V tvojem primeru je pa fajn videt, da bi lahko imel zaradi pomanjkanja fine motorike kasneje težave. Očitno je, da mu stvari, ki jo zahtevajo, niso blizu, ker mu pač ne gre.
Vendar mora do 8 leta rezati primerljivo z odraslim.
Hehe, 7 letnica reže veliko lepše od očija:D.
To je moda zadnjih let - če si le dovolj želiš in če le zadostno vadiš, lahko dosežeš vse.
Ja, seveda, do mere, ko si vsaj povprečen in tako, da v nečem uživaš, ne pa do talenta.
To se strinjam. Vendar je za večino ljudi to čisto dovolj za področja, ki nam niso blizu;).
balerina, verjamem, da je tako, kot praviš, vendar mislim, da ocene enega predmeta ne bi smele vplivati na ocene drugega - moral bi bit ocenjen za znanje tistega predmeta. Vendar mi je jasno, da učitelj, ki odpre redovalnico in vidi same 5ke, drugače dojema videno znanjekot pa če vidi same 1ke. Kar ni prav, je pa človeško in moraš po moje kar delat, da se tega vsaj malo znebiš... Ni prav, da dobi nekdo za zmazek 4, drug, ki pa lepo nariše, pa tudi. Otroci to vidijo in nehajo spoštovat učitelja, ker ni pošten, vsaj tako se je pri nas dogajalo...
Zaenkrat je šola njena zadeva, edino, pri čemer sem jo terala, je bilo to, da je odnesla svojo slikico prebrane knjige v knjižnico. Ni ji problem prebrat, ni ji problem narisat, je pa mela problem odnest to tja. To je oz. hitro postane malo širši problem: ker če ne moreš pokazat, kaj znaš, zato, ker ti je nerodno, se ti v tej družbi bolj slabo piše. In zdaj je bilo to veliko lažje skorigirat kot kasneje, ker se zadeva zacikla. Bomo videli v naslednjem razredu, ko bojo ocene, upam, da ne bom preveč paf:D.
Ni mi sporno, da da mama otroku naloge, večina otrok jih rada rešuje. Ni mi sporno, če starši spodbujajo področja, ki otroku ne grejo ali tista, ki mu grejo zelo. Samo malo se mi pa zdi nevarno, če je velik problem, da otrok ni pri vsem najboljši in si mora mama takoj rečt, da mu pa vse ostalo pa gre super in je zelo nadpovprečen itd... Ma, saj so naši otroci - radi jih bomo meli, pa če jim nič ne bo šlo, a ne? Seveda si vsi želimo, da bi jim čim lažje šlo, ampak... nič ni narobe, če vidijo, da jim vse pač ne gre. In če so pri tem razočarani (je pa zanimivo, da tega do sedaj še ni opazil). Ali ga sama razlika med njegovimi izdelki in izdelki drugih ne moti in ga moti samo potencialna slaba ocena? To se mi pa malo zdi problem, vsaj če bi šlo za mojega otroka.
< Sporočilo je popravil ronja -- 2.2.2015 10:43:02 >
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
pri njen smo v 1. razredu črke vadili z ravnilom. Ker je učitelica rekla da morajo biti vsi U-ji enaki in potem nama je dokazovala da je en 2 mm ožji od drugega. Joj sva umirala zraven in ji dopovedovala da je učitelica mislila da se potrudijo in so si črke podobne ne morejo pa biti do mm enake. No sin ima glede tega bolj ohlapna pravila, sam pri sebi. On se ne obremenjuje s tem toliko. Pač je malo drugačna ampak je še vedno U 
