ronja
|
Ampak jaz tamalemu ne morem razložit, da se zgodi, da ni nujno, da povsod blesti in ni nič hudega, če bo dobil pri likovni slabšo oceno, da vsi vemo, da to ni njegova močna točka. Ampak je žalosten.
Nič hudega, če je žalosten. NOrmalno, da mu je hudo, če ni povsod najboljši, če je pa tega navajen. Se bo pač navadil, da ne bo povsod najboljši. Ker v resnici pač ni povsod najboljši. To je resnica, ki jo bo slejkoprej moral požret. In takrat bo žalosten. Nič strašnega ni to. Pusti mu to, to so njegova čustva, dovoli mu, da jih ima in dovoli mu, da jih predela. Silit ga ni treba nič. Če ga bo to tako zelo motilo, da si bo želel lepo oceno pri likovni, bo sam delal toliko več. Ti mu lahko pomagaš pri tem, da bo osvojil tehnike, sicer bi mu pa jaz tu pustila proste roke. Nič hudega, če bo mel likovni 2. Če is on sam želi lepo narisat, mu pa seveda pomagaj, da bi izboljšal to. POvej mu pa, da bo moral tu vadit več kot drugi, tako kot morajo drugi več vadit matematiko, njemu gre pa kar tako. Nismo vsi za vse in če hočemo bit dobri tam, kjer nismo blesteči po naravi, pač vložimo več truda. To je vse.
MOja prva nima posluha ama nič:D. Pa si želi igrat inštrument. Zdaj - mogoče bo naredila sprejemce, če se bo pripravila, mogoče ne bo. Sem ji povedala, da če bo hotela to, bo morala malo vadit prej (kar verjetno tadrugi ne bo treba, tega sicer nisem rekla, je pa res in če bo vprašala, bom povedala po pravici). V vsakem primeru bo lahko kaj igrala, v nobenem primeru ne bo virtuoz in meni je to čisto ok - glasba je za uživanje, če nisi ravno za to poklican:). Pa kaj potem? Meni ni važno, koliko bo mela glasbo, mi je pa pomembno, da ne izgubi veselja do petja, ki bi jo lahko minilo, če jo bojo začeli zafrkavat, da fuša, ko bo najstnica. Zato bi bila kar za, da se malo ukvarja z glasbo, toliko, da se malo natrenira, da bo lahko sproščeno pela ob tabornem ognju;). Ne bi je pa silila, če noče. Brat je podoben primer in zdaj velikokrat reče, da mu je žal, da se ni nič ukvarjal z glasbo, ker zdaj ne more sproščeno pet.
Saj ne,da mu jaz tega dobesedno ne morem povedat, pac v smislu, da ne razume,da njegov trud ne bo poplacan z dobro oceno.
Povsod, pri vseh predmetih imaš "naravno danost" + "trud". Če je danost velika, rabiš malo truda za velik uspeh. Če je danost majhna, rabiš veliko tuda včasih samo za povprečen uspeh. POvej mu tako. A to, da mu matematika gre, ne da bi se trudil, mu je pa jasno? Tako mu razloži, pa je:).
Kar se finomotoričnih vaj tiče, imaš pa milijon idej na pinterestu in tudi drugod po raznih straneh za učitelje ali za homeschooling. Večinoma so sicer za predšolce, samo se da prilagodit. Recimo kak Fimo, plastelin, slano testo ipd... pa peskovnik, itd... to bi znalo bit zanimivo tudi kasneje, pač z drugimi pripomočki... Ne vem, koliko bojo naši otroci rabili finomotoriko, ko bojo veliki, verjetno celo ne prav dosti z vsemi računalniki... vendar pa je pri finomotoriki fajn to, da stimulira razvoj možgan, ker je pač kar en velik del možgan odgovoren za naše roke oz. prste... Tako da se mi zdi fajn to malo vadit, tako, da je otroku fajn, seveda.
Rišeta lahko z avtomobilčki (pomočiš gume v barvo) in riše s tem po listu, toliko da malo vzljubi zadevo. Pa knjig imaš tudi veliko na to temo fine motorike, vprašaj v knjižnici.
Pečita skupaj kruh, rezljajta mičkene zadevice, na velike ptičje hišice... Naj okrasi ptičjo hišico z majhnimi kamenčki in školjkicami... Bo moral vsakega prijet in gor dat;). Pa bo videl smisel:).
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Natisni
in zato zanj ne bo konec sveta, če bo iz krosa dobil slabšo oceno...če bodo recimo ocenjevali... 
. Riše pa z vsemi, ki mu pridejo pod roke, ker obožuje risanje, barvanje in rezanje
. Kaj šele bo. 
, ker za to pa je talent, ampak pod črto v tem petju predvsem vsi UŽIVAMO, tudi če je daleč od popolnosti.
