nejcko -> RE: ukinitev financiranja dodatne učne pomoči (16.1.2015 10:14:56)
|
Malček bom krenila stran od teme, ampak ko se že omenja št. učencev, ki rabijo učno pomoč, ki iz leta v leto narašča, pa kako danes nihče več ne ponavlja, pa kako imejo že vsi odločbe ... Tudi to, kot vsaka stvar, ima dve plati. Mogoče se res na prvi pogled zdi, da se z vsem tem pretirava ... ampak a se res? Da danes ni več ponavljavcev, ne drži. Od moje znanke sin je ponavljal razred, od moje prijateljice hčerka letos ponavlja, na šoli, ki jo obiskujeta moja otroka, vem vsaj za dva, ki sta ponavljala, na šoli, kjer sem učila, so bili ponavljavci. Torej, da ni več ponavljavcev, ne drži. Tudi če pogledam nekako počez v odstotkih in primerjam ta čas in 30+ let nazaj, ko sem jaz obiskovala OŠ, lahko rečem, da je razmerje tam-tam. Tudi 30+ let nazaj ni bilo morje ponavljavcev, ampak nekje eden na generacijo. Morda. Tako kot zdaj. Prav tako so otroci s PP tudi 30+ let nazaj obiskovali OŠ. Kako je bilo takrat urejeno, ne vem, vem le, da sošolec iz paralelke, ki je imel cerebralno, ni imel spremljevalca, gotovo pa je imel neko pomoč, ker drugače res ne vem, kako je zdeloval šolo. Res pa je, da so mu ogromno pomagali sošolci. Ogromno. Tudi sošolcem z učnimi težavami smo pomagali sošolci. Sistem in družba sta bila nastavljena tako, da se je veliko polagalo na medsebojno pomoč, na solidarnost. Danes temu ni več tako. Žal. A za to niso krivi učitelji, ampak sistem, družba kot taka. Kateri učenec pa ima danes vsaj 3 popoldneve v tednu čas, da uro, dve preživi pri sošolcu in mu pomaga? Ob glasbenih, treninigih, stoin eni dejavnosti, enostavno ni več časa. Tudi miselnos vas-nas staršev je ... kakšna??? Kaj ste tukaj večkrat zapisalai - če otrok ni sposoben sam zdelovati šole, naj gre v posebno šolo! Se zavedate svojih besed? Kaj s tem sporočate družbi, svojim otrokom? Tudi 30+let nazaj niso kar povprek pošiljali otrok v posebne šole. Niso in pika. Ne vem, ali sem jaz hodila na "čudno" šolo, ampak poleg prej omenjenega učenca, je na našo šolo hodilo par učencev, ki bi jih danes označili za zaostale. In so na svoj način mogoče tudi bili. Akončali so redno OŠ, nekateri tudi kasneje 2-letni program SŠ, šli v službo. Koga, za božjo voljo, so oškodovali s tem, da so obiskovali redno OŠ. Mene ne, prav tako za nikogar moje generacije ne vem, da bi jih postrani gledal. Bili so pač del družbe in tudi danes so. Hodijo v službo, plačujejo davke ... Zdaj pa bi vi trpali take otroke v posebne šole ... otroke, ki v nekih normalnih pogojih zdelujejo šolo, z malček pomoči sicer, vendar jo. Druga stvar je - zakaj je danes število otrok, ki težko zdelujejo šolo, v porastu? Morda preprosto zato, ker je UN tako svinjsko prenatrpan z vsem balastom, da bi še en odrasel težko folgal. Saj vidimo, koliko se moramo starši ukvarjati s svojimi otroki, če želimo, da bodisi zdelujejo bodisi so odličnjaki. So se starši nekoč tudi toliko ukvarjali za nami? NE. Ker je bila snov prilagojena našim sposobnostim in smo sami nekako hendlali vse skupaj. Meni npr. starši pri angleščini niso mogli nikakor pomagati, ker noben ni znal angleško. Znajdla sem se, kakor sem vedela in znala. Vsi mi. Danes si ne predstavljam, kako bi moja otroka šla skoz s tole angleščino brez moje pomoči (ne, ne pomagam jima za 5). In kar za nekaj otrok vem, da jim dela angleščina težave oz. so nekje v rangu trojke. ampak dajmo, dajmo še malo natrpat vse skupaj, dajmo uvesti še en tuji jezik ... lahko celo dva ... dajmo. Ker bog ne daj, da današnji otroci do 15. leta ne bi vedeli že vsega, kar človek mora vedeti, da ne bi videli že vsega, kar je treba videti. Res ne vem, kaj bojo počeli preostanek svojega življenja, s tem, da se tako blazno poudarja vseživljenjsko učenje danes? 30+ let smo otroci (povprečno sposobni in inteligentni otroci) s trojkami komot in res po liniji najmanjšega odpora zdelovali šolo. In prav je bilo tako. Temu naj bi bila OŠ šola namenjena. Da otrok neka osnovna znanja pridobiva na najlažji možni način. Za 4 in 5 pa se je bilo treba malček potruditi (razen unim ultra sposobnim in inteligentnim). Danes pa se morajo povprečno sposobni in inteligentni otroci blazno prematrati za trojke, da o višjih ocenah ne govorim. Prematrati. Zdaj pa vprašanje - komu ali čemu je torej namenjena OŠ? Jaz mislim, da je bistvo OŠ še vedno tisto bistvo, ki ga je imela v mislih Marija Terezija - da se otroke opismeni in jim da neka osnovna znanja, nek temelj, na katerem bodo gradili naprej. In to, točno je (bi morala) biti pravica vsakega otroka. Vsakega!!! Tudi tistega, ki mu ne leži matematika, ali črke zapisuje okorno, ali ni sposoben 6 ur nepremično sedeti za mizo in buljiti v knjigo, ali ob gledanju risank na Cartoonu ne osvoji angleščine, ali mu ni jasno, zakaj med kisom in sodo pride do kemične reakcije - važno, da ve, da pride. To je (bi moralo biti) bistvo. Po mojem. Za vse ostalo je tukaj SŠ, faks itn.
|
|
|
|