Hope2
|
Joj punce, vem kako je naporno, ko otrok ne spi, joka, stalno na rokah... tak je bil nas prvi patron. Tega ne privoscim niti sovrazniku. Ponoci ne spat, podnevi ne spat, na rokah, sovrazil lezalnik, sovrazil lupinico, mocen reflux do 1 leta... res ne vem kak smo sploh preziveli 3 leta (ponoci zbujal do 20x). Ampak smo preziveli in kar pravi kamajus se strinjam- prepustit se in ce je le mogoce sprejmi vsako pomoc. Izkoristi vsak obisk, porini otroka drugim v narocje in se za tistih par minut skusaj sprostit. Jaz bi se dodala sam en predlog, kar je mene drzalo pokonc. Vsak dopoldan sva sla v soping al na kavo s prijateljico. Nisem nic kupovala, le svojo duso in oci sem spocila in nahranila . Hkrati sem se s tem pocutila, da sem nehakj naredila tudi zase, popestrila sem si dan, da nisem bila samo not v plenicah, bruhcih, jokcih.... Jaz sem skoz obcudovala mamice, ki so bile polne energije, naspane, se ukvarjale z dojencki, uzivale v materinstvu.... jaz pa cista crka, nenaspana povozena kura. O kakem drugem otroku sploh nismo hoteli sanjat. Cetudi se je po 1 letu spremenilo in je malcek cez dan postal pravi angelcek, priden (trmo smo zbili s sedenjem ), so noci bile nocna mora. Sele zdaj vidim, kak luksus imam z drugim otrokom, ko spi ponoci. In vsak vecer trepetam, da se ja ne bi kaj spremenilo na slabse. Spanec je zlata vreden. Ampak nasveta kako do tega nimam. Mi smo pri prvem sprobali 1001 nasvet, uporrabili 101 strokovno metodo iz knjig... in nic. Pa zdaj ne pocnem nic drugace kot prvic in je razlika. Mam obcutek da bo nas tudi mocen karakter. Sicer ne joka veliko, se ne pritozuje velik.... ampak ko se pritozi, pa je to tak vik in krik, da se zraven davi. Ene parkrat me je ze panika, starejsi se pa zraven dere: dihaj, dihaj. Ko imamo optimalne pogoje se zamoti cca 15 minut, ampak zame je to luksus , ker pri prvem tega ni bilo niti 5 sekund. Se pa res pozna vsak dan pri razvoju.
|