kamajuš
|
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen
Koliko ste stare punce? Jaz sem 38,5 in delamo na 4. otročku. Imam doma tudi 3 zdrave sončke in me je strah da izzivam usodo. kaj pa če.....?? Vse sorte se mi podi po glavi, poleg tega živim v takem okolju da na to, da imaš 4 otroke gledajo čudno, poleg tega sem za njih kao stara itd...Sploh ne vem ali delam prav? Je vas tudi skrbelo kaj takega? lp
Vse od naštetega... Edino okolica je našo odločitev sprejela zelo pozitivno.
Jaz sem se odločala za še enega par let - malo zaradi službe, malo zaradi starosti. Ko sva se odločila, se slabih pol leta ni prijelo in sem si kar oddahnila, da je moje telo prestaro in da nam bo lepo tudi s tremi. No, še isti mesec se je prijelo  . Zgleda, da nam je bilo namenjeno tako. Po pozitivnih AC rezultatih sva se naposled odločila še za menjavo avta (kombi), zdaj pa se prepuščam spontanosti. Sobice še ne pripravljamo (otroci se itak kregajo, kdo bo Z  v sobi, jaz pa jim pravim, naj počakajo, ker na koncu se bodo kregali, kdo NE BO  ), oblekice bom septembra na kup metala, materinsko šolo bom pa moje kar zatajila (čeprav je že 5 let od zanjega poroda). Skratka, gremo bolj na izi, pa kar bo, bo  . Edino z imenom se morava uskladiti, ta bo težka...
Torej, moj glas je: če si želite, kar pogumno! Se mi zdi, da je starost okrog 40 precejšnja za prvega otroka (pa še to dandanes nič posebnega). Meni je moj G rekel, da sem zrela, izkušena  - s tonom, v katerem sem razbrala, da z mano ne bo posebnih težav (OK, telo še vedno lahko odpove, bolj mislim na tisto psihično počutje in sodelovanje).
Moram pa priznati, da me je tokrat kar malo strah poroda. Pa ne vem, zakaj. Mogoče zato, ker vem, kaj me čaka  in ker vem, kaj gre lahko narobe? Pa ve?
|
Natisni
