RE: Bolni starš

RE: Bolni starš (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi

Sporočilo

Plus minus -> RE: Bolni starš (5.3.2014 13:36:38)
IZVIRNO SPOROČILO: ronja Se strinjam, da imajo odgovori izkušenih veliko večjo težo kot naše modrovanje Ronja, saj vprašanje v uvodnem postu je bilo: kaj BI naredili, če bi prišli v takšno situacijo, ampak odgovori tistih, ki pa imajo izkušnje, so pa čisto drugi level ;) in mi dajo vpogled, kaj me lahko čaka, če se uresniči njena želja.

Plus minus -> RE: Bolni starš (5.3.2014 13:38:32)
IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina IZVIRNO SPOROČILO: Plus minus IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina drugač pa ja, sej mi je jasno, da smo nekak na istem bregu, sam ne maram, da se moje mišljenje označ takoj za "preveč idealistično" in se mi s tem odvzame možnost "učenja na lastnih zmotah"... Mogoče se boš pa čez iks ipsilon (noče mi sprejeti črk?) let spomnila na to debato [sm=smiley2.gif] mogoče, upam pa, da šele čez čim čim čim čim več let...[sm=zmeden.gif] Še boljše, upam da nikoli, ker so to res težke zadeve. Jaz zase upam, če me ima oni gori vsaj malo rad, da bom, ko bo prišel moj čas, zvečer odšla v posteljo in "zaspala".

mateyka -> RE: Bolni starš (5.3.2014 13:40:19)
ok, upam da lahko povem - ko sem jaz šla čez vse to z mojimi starši,mi je ronja rekla, da grem too far in da ona ne bi. in sem ji rekla, da je za starše najtežje potegnit črto in da moraš potegnit tam kjer si lahko mirno spiš, čeprav - obstaja nevarnost da prepozno reagiraš in si že kar poškodovan (psihično in fizično). jaz sem potegnila črto, ko sem že čutila posledice in to imho ni glih ok, sam nikol mi noben ne bo reku, da nisem nardila vsega kar sem lahko dala. sam se mi je zdelo da me ronja glih ne šteka najbolj. [sm=smiley36.gif] on point - čez leto-dve je ronja mela eno odločitev pred sabo, kjer je točno vidla kako težko je to narest in kako osebna izkušnja in teorija - phu, je ful razlika ko se tebi to zgodi. težko je najt pravi balans med kaj je najbolj dobro, pri starših najbolj imo.. mi je še omenila, da zdaj malo bolj ve kako je to tricky in da ta osebna vpletenost otežuje odločanje kaj je najbolje - predvsem ravnotežje med tem, da sebe ne prikrajšaš na račun dolžnosti, naklonjenosti in pripadnosti, ki jo čutiš.

Plus minus -> RE: Bolni starš (5.3.2014 13:44:17)
Mateyka podpis - v celoti. Mene sicer ne skrbi toliko, kaj bo kdo rekel v smislu, da nisem naredila dovolj, kot to da si bom sama očitala, s tem je najbolj težko živeti. Lahko ti jih reče 100 da si naredil prav, pa če ti misliš, da si nisi, nima nobene teže. Isto velja za obratno. Sam moraš biti prepričan v to, potem ti nič ne pride do živega. S slabo vestjo je najtežje živeti, ker ti non stop trka na srce/dušo. Kje je pa meja, do katere lahko greš, pa je pri vsakem posamezniku drugače - konec koncev jo moraš sam najti.

petea -> RE: Bolni starš (5.3.2014 13:46:21)
IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina naš ata je bil v zasebnem, cerkvenem domu in je krepko plačeval za oskrbo pa so ga previjali striktno na uro To pa meni ni ravno za šteti v dobro temu domu ... sploh ker bi glede na krovno organizacijo morali imeti še bolj poudarjen občutek za sočloveka in sočutje do ranljivejših ... In hkrati to ne pomeni, da pa je v javnih domovih še slabše - kaj pa, če pa so tam bolj človeški in znajo s previjanjem malo počakat, če vidijo, da je plenica še suha oz. da vseeno prej kot po urniku previjejo tistega, ki potrebuje novo plenico? (Nimam izkušenj z domovi in z negovanjem nepokretnih v njih, tako da ne bom ocenjevala.) Izabelina, zelo zelo velika razlika je, če nekoga domačega samo obiskuješ - ali doma ali v domu, ali samo občasno pomagaš pri njegovi negi v primerjati, da si sam negovalec za nekoga 24 ur na dan, dolge mesece, leta, sploh, ker se stanje negovancu praviloma samo še slabša, njegova nemoč, strah, jeza ... in izguba moči in razuma, spomina ... pa precej vpliva tudi na negovalca - tako fizično (dvigovanje uničuje telo), še bolj pa psihično - nimaš počitka, nimaš odmorov, nimaš miru, polni te strah, ko se stanje slabša. Dokler je človek še koliko toliko pri močeh in razumu, je zadeva še obvladljiva. Ko moraš skrbeti za nekoga brez prekinitev, to izčrpava. Pri najboljši volji tega praktično ne zmoreš, sploh na dolgi rok ne. Pa če si se še tako zaobljubil, si v končni fazi samo človek. Seveda pa, dokler je le mogoče, si večina ljudi želi ostati doma, med domačimi ter mislim, da si večina domačih tudi na vso moč prizadeva, da bi tako tudi ostalo. A ko ne gre več, je treba razumeti, da domovi za ostarele niso (več) hiralnice, ampak ustanova, kje usposobljeno osebje po svojih najboljših močeh opravlja svoje delo in veliko lažje neguje ostarele, kot jih lahko sami doma.

mateyka -> RE: Bolni starš (5.3.2014 13:47:34)
IZVIRNO SPOROČILO: Plus minus Še boljše, upam da nikoli, ker so to res težke zadeve. Jaz zase upam, če me ima oni gori vsaj malo rad, da bom, ko bo prišel moj čas, zvečer odšla v posteljo in "zaspala". jaz tudi. al pa med meditacijo - kot buda [sm=smiley36.gif]

kalbo -> RE: Bolni starš (5.3.2014 15:37:28)
IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina kaj ste se zdej vsi obesl na ta "On hold" zame to samo pomeni, da ne morš delat tko kot ti v nekem trenutku zapaše... js recimo ne morm spat do 12 v soboto in nedeljo odkar imam otroke... pa sm se zanje zavestno odločila in sm ju z veseljem pričakovala in bom vsakega naslednjega tut... in podobno je, ko skrbiš za nekoga, in na nek način sm dala čez oskrbo doma in potem v domu (sicer ni šlo za moje starše ampak za stare starše) sej sm bla stara 20 in še mal, ko se je to dogajal. tko, da neki pa tut vem o tem... ne govorim čis na pamet... pa skoz se vsi neki name spravljate, pač povem svoje mnenje: da če me bosta moj oče al pa mama prosila, da ne gresta v dom, ko bosta stara se bom se pač potrudla, da ju proti njuni volji ne bom dala v dom... samo to, nič drugega! taka nestrpnost je zadnje čase tle na forumu [sm=smiley29.gif] Na on hold sem se obesil, ker si po mojem s tem pomešala jabolka in hruške. Lepo bi bilo, če bi poste brala tako kot so namenjeni. Hočemo ti povedat, da se lahko zgodi, da tisti, ki ga pelješ v dom ni več sposoben razmišljati tebi pa drugega ne bo ostalo in s takšnim razmišljanjem, kot ga imaš, ti bo hudo. Eno je skuhat, oprat in še kaj, drugo pa je skrbet za nepokretnega odraslega človeka, že če je ta pri sebi. Če so pa zraven še skurjeni možgani je pa še toliko težje. Ja, v bistvu idealiziraš po eni strani, po drugi imaš pa preveč v glavi tvojega starega očeta in vse povezuješ z njim. Ko je moji babici skurlo možgane ni več vedela, ne kdo je, ne kdo smo mi nič, recitirala je pesmice z otroštva in klela in zmerjala. Rešpekt je imela edino pred mano, ko sem jo vprašal, zakaj mene uboga, moje mami pa ne, mi je rekla....ne morem si pomagat, če si pa tko lep.... pol se pa pejt, mami je bla pa vse drug samo človek ne.

Izabelina -> RE: Bolni starš (5.3.2014 15:55:26)
seveda, da mam ata pred očmi koga pa nej mam... še posebi zato, ker si z njim delim enak strah... moja starša sta drugačna, pravita, da ju ni strah staranja, starosti in smrti... in kot sm rekla verjamem, da je težko in ne vem kaj bom naredila v prihodnosti, ampak pred očmi imam cilj in to je: zmanjšat strah pred smrtjo na minimum in če to pomeni človeka ne dat v dom se bom za to do konca trudila... to je to, to je vse kar hočem že cel čas povedat... pa lahko tle zaključim debato, da je ne bo odneslo v čis druge vode...

Stanislava_ -> RE: Bolni starš (5.3.2014 18:21:50)
IZVIRNO SPOROČILO: Plus minus IZVIRNO SPOROČILO: mojcaziga IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_ IZVIRNO SPOROČILO: mojcaziga Ampak še vseeno ti ostane skrb preostalih 8 ur in ravno takrat se lahko zamaši urinski kateter ali pa je potrebno previjati, klicati zdravnika zaradi nenadnih bolečin...... Poleg tega, da je skrb fizično tako naporna, je še bolj psihično. Ne moreš nikamor, non stop ti zvoni telefon, na svoje življenje lahko enostavno pozabiš. In potem, ko ti prekipi in se končno odločiš it nekam na sprostitev, te gloda črviček in se slabo počutiš, ker delaš nekaj zase, nekdo pa je priklenjen na posteljo,...... Še najbolj optimalno je, da lahko vsaj en zakonec skrbi za drugega - ker to pa JE njegovo življenje. Vse ostalo so izjemno težke kombinacije. v našem primeru je bila tašča ločena, brat in sestra pa dosti starejša od nje in sama obremenjena s svojimi boleznimi. Prijateljic pa je tudi imela ogromno, dokler so hodile naokoli, ko pa so jo videle v postelji, pa je le redkokdaj katera prišla naokoli. Baje jim ni pasal vonj po blatu (tašča ni zmogla zadrževati), pa pogled na taščo jih je kao spominjal, da so lahko same na istem, pa baje se ni dalo z njo nič pogovarjat, ker jo je tak bolelo in ...... milijon izgovorov...... lp Točno tako je kot je mojcaziga napisala. Ko človek zboli ostane sam, redko kateri prijatelj ostane v bolezni. Grozno ampak resnično. Zdaj v bolnico ni nobene, pa jih je bilo prej cel kup, mogoče še katera pokliče po telefonu in to je vse. Potem niso (bili) prijatelji [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image], če še na obisk ne pridejo. Računaš lahko edino na bližnje sorodnike, a še tukaj se morajo stvari "poklopit".

Plus minus -> RE: Bolni starš (5.3.2014 19:23:01)
IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_ IZVIRNO SPOROČILO: Plus minus IZVIRNO SPOROČILO: mojcaziga IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_ IZVIRNO SPOROČILO: mojcaziga Ampak še vseeno ti ostane skrb preostalih 8 ur in ravno takrat se lahko zamaši urinski kateter ali pa je potrebno previjati, klicati zdravnika zaradi nenadnih bolečin...... Poleg tega, da je skrb fizično tako naporna, je še bolj psihično. Ne moreš nikamor, non stop ti zvoni telefon, na svoje življenje lahko enostavno pozabiš. In potem, ko ti prekipi in se končno odločiš it nekam na sprostitev, te gloda črviček in se slabo počutiš, ker delaš nekaj zase, nekdo pa je priklenjen na posteljo,...... Še najbolj optimalno je, da lahko vsaj en zakonec skrbi za drugega - ker to pa JE njegovo življenje. Vse ostalo so izjemno težke kombinacije. v našem primeru je bila tašča ločena, brat in sestra pa dosti starejša od nje in sama obremenjena s svojimi boleznimi. Prijateljic pa je tudi imela ogromno, dokler so hodile naokoli, ko pa so jo videle v postelji, pa je le redkokdaj katera prišla naokoli. Baje jim ni pasal vonj po blatu (tašča ni zmogla zadrževati), pa pogled na taščo jih je kao spominjal, da so lahko same na istem, pa baje se ni dalo z njo nič pogovarjat, ker jo je tak bolelo in ...... milijon izgovorov...... lp Točno tako je kot je mojcaziga napisala. Ko človek zboli ostane sam, redko kateri prijatelj ostane v bolezni. Grozno ampak resnično. Zdaj v bolnico ni nobene, pa jih je bilo prej cel kup, mogoče še katera pokliče po telefonu in to je vse. Potem niso (bili) prijatelji [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image], če še na obisk ne pridejo. Računaš lahko edino na bližnje sorodnike, a še tukaj se morajo stvari "poklopit". Ja sej takih pravih, ko ti stojijo ob strani v slabem in bolezni je bore malo. Pa je moja mama veliko pomagala, ko so rabili pomoč, sedaj pa 101 izgovor zakaj ne morejo priti na obisk, zgleda da je slabo izbirala. Sicer pa itak ne pričakujem nič od nobenega, sem navajena za vse sama poskrbet, bom tudi to morala.

Plus minus -> RE: Bolni starš (5.3.2014 19:24:52)
IZVIRNO SPOROČILO: mateyka IZVIRNO SPOROČILO: Plus minus Še boljše, upam da nikoli, ker so to res težke zadeve. Jaz zase upam, če me ima oni gori vsaj malo rad, da bom, ko bo prišel moj čas, zvečer odšla v posteljo in "zaspala". jaz tudi. al pa med meditacijo - kot buda [sm=smiley36.gif] Še boljše. Škoda edino, da si ne moremo tega sami izbrat, no lahko samo to je že drug ekstrem.

Stanislava_ -> RE: Bolni starš (5.3.2014 19:30:00)
IZVIRNO SPOROČILO: Plus minus IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_ IZVIRNO SPOROČILO: Plus minus IZVIRNO SPOROČILO: mojcaziga IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_ IZVIRNO SPOROČILO: mojcaziga Ampak še vseeno ti ostane skrb preostalih 8 ur in ravno takrat se lahko zamaši urinski kateter ali pa je potrebno previjati, klicati zdravnika zaradi nenadnih bolečin...... Poleg tega, da je skrb fizično tako naporna, je še bolj psihično. Ne moreš nikamor, non stop ti zvoni telefon, na svoje življenje lahko enostavno pozabiš. In potem, ko ti prekipi in se končno odločiš it nekam na sprostitev, te gloda črviček in se slabo počutiš, ker delaš nekaj zase, nekdo pa je priklenjen na posteljo,...... Še najbolj optimalno je, da lahko vsaj en zakonec skrbi za drugega - ker to pa JE njegovo življenje. Vse ostalo so izjemno težke kombinacije. v našem primeru je bila tašča ločena, brat in sestra pa dosti starejša od nje in sama obremenjena s svojimi boleznimi. Prijateljic pa je tudi imela ogromno, dokler so hodile naokoli, ko pa so jo videle v postelji, pa je le redkokdaj katera prišla naokoli. Baje jim ni pasal vonj po blatu (tašča ni zmogla zadrževati), pa pogled na taščo jih je kao spominjal, da so lahko same na istem, pa baje se ni dalo z njo nič pogovarjat, ker jo je tak bolelo in ...... milijon izgovorov...... lp Točno tako je kot je mojcaziga napisala. Ko človek zboli ostane sam, redko kateri prijatelj ostane v bolezni. Grozno ampak resnično. Zdaj v bolnico ni nobene, pa jih je bilo prej cel kup, mogoče še katera pokliče po telefonu in to je vse. Potem niso (bili) prijatelji [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image] , če še na obisk ne pridejo. Računaš lahko edino na bližnje sorodnike, a še tukaj se morajo stvari "poklopit". Ja sej takih pravih, ko ti stojijo ob strani v slabem in bolezni je bore malo. Pa je moja mama veliko pomagala, ko so rabili pomoč, sedaj pa 101 izgovor zakaj ne morejo priti na obisk, zgleda da je slabo izbirala. Sicer pa itak ne pričakujem nič od nobenega, sem navajena za vse sama poskrbet, bom tudi to morala. Izbire nimaš...je pa lažje, če je še kdo, ki kje vskoči, ni važno, za katero "malenost".

Frodo Bisagin -> RE: Bolni starš (5.3.2014 20:23:28)
IZVIRNO SPOROČILO: patrino Mene je stiskalo v prsih. Grozno mi je bilo. Verjetno najbolj zaradi občutka krivde, ker je nisem več mogla imeti doma. Ko sem pred kar lepim stevilom let odhajala od doma dalec v sirni svet, me je mucila misel, da ne bom mogla pomagati starsem, ce ne ostanem nekje v blizini. Popotnica, ki sme jo od starsev dobila je zgolj nekaj stavkov - radi te imamo, vate vlagamo, ti pomagamo, se trudimo, ne zato , da bi nam ti vracala temvec zato, da bi imela kaj dati naprej svojim otrokom. Preden so me spustili v svet, sta mi odvzela veliko breme in mi omogocila, da zares "razsirim krila". Upam, da bom zmogla vsaj toliko, ko bo cas, da moj otrok odide iz gnezda.

patrino -> RE: Bolni starš (5.3.2014 21:09:26)
IZVIRNO SPOROČILO: Frodo Bisagin IZVIRNO SPOROČILO: patrino Mene je stiskalo v prsih. Grozno mi je bilo. Verjetno najbolj zaradi občutka krivde, ker je nisem več mogla imeti doma. Ko sem pred kar lepim stevilom let odhajala od doma dalec v sirni svet, me je mucila misel, da ne bom mogla pomagati starsem, ce ne ostanem nekje v blizini. Popotnica, ki sme jo od starsev dobila je zgolj nekaj stavkov - radi te imamo, vate vlagamo, ti pomagamo, se trudimo, ne zato , da bi nam ti vracala temvec zato, da bi imela kaj dati naprej svojim otrokom. Preden so me spustili v svet, sta mi odvzela veliko breme in mi omogocila, da zares "razsirim krila". Upam, da bom zmogla vsaj toliko, ko bo cas, da moj otrok odide iz gnezda. Čudovito je imeti takšne starše, takšen zgled in takšno popotnico. Prepričana sem , da boš tudi zaradi tega znala v svet spustiti svojega vrabčka, ko bo čas, da razširi krila. Zase pa tudi stiskam pesti, da mi bo kaj takega uspelo, ko bom jaz na tem mestu.

jabuk -> RE: Bolni starš (5.3.2014 23:02:01)
Plus minus, kakor sem razumela tvoje komentarje, si sama prišla do odgovora, da za svojo mamo ne bi mogla skrbeti, če bi bila mama doma. Ostane pomoje še najboljša možnost, ki pa ne vem kako je finančno primerna: - mama ostane v svojem stanovaju in na dom prihajajo negovalci - denar gre pa iz njenega proračuna in ne vašega. Vi jo pa potem obiščete npr1x - 2x na teden.

ronja -> RE: Bolni starš (18.3.2014 17:09:41)
Mateyka, se strinjam - težko je potegnit črto, kadar gre za ljube ljudi, četudi ti škodijo. Meni navadno kapne takrat, ko vidim, da to res škodi mojim otrokom - tam mam pa mejo. Računaš lahko edino na bližnje sorodnike, a še tukaj se morajo stvari "poklopit". Odvisno, včasih lahko bolj računaš na prijatelje kot na bližnje sorodnike... Frodo, tebi so pa rekli isto kot meni oče - meni nisi nič dolžna, vračaj ti to svojim otrokom:).

Frodo Bisagin -> RE: Bolni starš (23.3.2014 23:04:13)
IZVIRNO SPOROČILO: ronja Frodo, tebi so pa rekli isto kot meni oče - meni nisi nič dolžna, vračaj ti to svojim otrokom:). Zato vse kar sem naredila in kar delam za njiju ni iz dolznosti, temvec iz ljubezni.

fight4love -> RE: Bolni starš (17.4.2014 9:28:10)
Mislim, da se tega boji vsak in si hkrati želi pomagati bolnemu staršu. Verjetno posameznika ob tej odločitvi spremljajo številne omejitve. Verjetno je podobna tema pobuda za zanimiv članek: http://mojpogled.net/paradoks-pomanjkanja-casa/

uškinamama -> RE: Bolni starš (17.4.2014 10:40:31)
IZVIRNO SPOROČILO: Frodo Bisagin IZVIRNO SPOROČILO: ronja Frodo, tebi so pa rekli isto kot meni oče - meni nisi nič dolžna, vračaj ti to svojim otrokom:). Zato vse kar sem naredila in kar delam za njiju ni iz dolznosti, temvec iz ljubezni. Prelepo.

Stran: << < Prejšnja stran 1 2 3 [4]