malaMravljica
|
Vidim, da ste kar neki zihr, koliko bi se moj otrok naucil, ce mene ne bi bilo zraven. Niti ne poznate takega tecaja, ker ste verjetno navajeni, da vam jih bus pelje in jih dobite potem nazaj, ko jih pripeljejo. Pri nas pa to ni tako in ta tecaj je precej znan, tko lokalno seveda. Pri nas pac to poteka tako, da smo starsi zraven. V skupini je bilo 20 otrok in 4 ucitelji, dve enaki ucni progi in na vsaki ucitelj na startu in cilju. Jaz sem pac skrbela, da se na cilju ni obiral in gledal okoli ali zacel snezne kepe delat, sem ga hitro porinla proti vlecnici, da se je zapeljal gor in sla zraven, da bi ga pobrala, ce bi na vlecnici padel, da ne pride do zastoja, ker stiri in triletniki prvic na smuceh pac ne vejo po treh urah na smuceh kako naj se umakne. In zgoraj sem spet poskrbela, da je sel lepo naprej, da se je cimveckrat peljal dol in vadil. In to so poceli vsi drugi starsi. Vaje pa so razlagali ucitelji in oni so ga na startu pripravili in spodbujali in na cilju pricakali. No zadnji dan nisem vec hodila z njim gor, ker ni bilo vec potrebe. In mali je prvic stal na smuceh, po koncu tecaja pa ze gre z nami na vrh hriba, ne prestrma proga in lepo smucamo. Zna zavoje in zna se ustaviti, tudi sredi strmine, pa z vlecnico so jih naucili vozit. Precej vec kot sem pricakovala. In to za 35 eur. Jaz sem se pa konkretno zmigala zraven, tudi super. Jaz se vsekakor s tecajem ne pocutim opeharjena, tudi moz ne, mali pa je dobil veselje do smucanja. Tko, sedaj pa koncujem o smucarskem tecaju, ker tu je vprasanje plavalni tecaj. Na tega bo pa sele sel.
|