kalisi
|
IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina
sej sploh ne vem a nej napišem  mah bom... samo, da bom besedo ponosna zamenjala za srečna...
Torej srečna sm, da živim v Sloveniji, da sm se tukej rodila, ker ne živim v kroničnem pomanjkanju, ker nismo v vojnem območju, ker nimamo dikatature niti verske fanatičnosti, ker smo ženske bolj ali manj enakovredne in enakopravne, ker mi nihče ne govori, da moram hodit okol zakrita pa pol metra za možem, ker lahko govorim z moškimi in me pri tem ni strah, da bi to kdo razumel kot onečaščenje družine in me recimo obredno pretepel do smrti, ker otrokom pri 5ih letnih ni treba it v rudnike, ker ne umiramo za malarijo, ker nas tigri in krokodili ne zvlečejo v divjino in pomalcajo... itd.
Da ne omenjam vseh čudovitih naravnih in kulturnih znamenitosti, ki jih lahko občudujem...
kar se tiče politike in gospodarstva, dvomim, da je v katerikoli drugi državi dejansko kaj dosti boljše...
evo pa se lahko začne nerazumevanje in čudenje, kaj za eno mišljenje sm spet napisala 
Se čisto strinjam s prvim delom, da gre najbrž 3/4 ljudem po svetu še slabše kot nam v Sloveniji, zato smo lahko srečni. In s tega vidika seveda smo lahko. Ampak, da je pa gospodarsko in politično povsod enako, se pa ne strinjam. Imam izkušnje iz dveh držav, Italije in Nemčije. V Italiji je politično še slabše kot pri nas; najbrž ni potrebno podrobno razlagati. Gospodarsko se bodo zgleda Italijani vsaj začasno izvlekli, medtem ko se Slovenija niti pet let po izbruhu krize ni začela zavedati, da ne gre za kratkotrajen problem, ki ga je moč preždeti pod marelico in čakati, da bo šel mimo. Seveda je pa spet druga pesem italijansko podjetniško okolje; birokracije, da se ti zmeša - vem, ker sem skušala odpret podjetje in prej ko ti uspe, bankrotiraš ali pa umreš od starosti. Da o raznoraznih zakonsko zaščitenih lobijih ne bi. Italija ima edino srečo, da ima akumuliran kapital, ker g. rasti praktično nima že 20 let.
V Nemčiji pa je tako politično kot gospodarsko precej boljše kot v Sloveniji in tudi Italiji. Pa ne govorim o gospodarski rasti, ki je tudi ni za hvalit. Govorim o podjetniški kulturi, da o politični niti ne govorim. Ko se komu kaj najde, odleti, prej ali slej. Največkrat pa kar sam odstopi. Država ve, zakaj je potrebno spodbujati podjetja pri prodoru na tuje trge, ljudje pa se zavedajo, da brez inovativnih podjetij in pridnosti ni nič. Poznam kar nekaj jugoslovanskih priseljencev v Nemčiji. Vsi imajo svoja podjetja odprta - od gostinjstva do gradbeništva in delajo, delajo, delajo. Takole mi je rekel eden od njih: "Nemci so pridni za delo. Mi smo bili leni, zato pa je tako kot je. Vstajajo ob 6 zjutraj, delajo cele dneve, še sobote. Ne zamujajo niti pet minut. Ne moreš jih pretentati, ko gre za ceno. So zelo občutljivi na vsak evro. Vem, ker polagam ploščice. Mi smo zdaj tudi pridni, ker so nas Nemci naučili. Enako se je zgodilo Turkom. Zdaj so na vrsti Romuni. Ampak, tudi njih bodo Nemci naučili reda." Pa človek ni revež. Res da veliko dela, si je pa lahko kupil super lepo in veliko stanovanje, žena je doma s tremi mulci, v garaži ima dva nova BMW-ja, vsako leto gredo na daljši dopust.
Ko enkrat živiš v tujini in gledaš na Slovenijo od zunaj, ti postane kristalno jasno, kako žalostne so razmere. Najhuje je, ker točno veš, da bi lahko marsikaj zelo izboljšali, ampak smo zgleda Slovenci malo "Tito je rekel, znajdi se" in potem se vsak tako znajde, tisti pri koritu za večji denar, ostali pa pač za manjši.
Sicer pa se strinjam, če imaš recimo povprečno plačo, se da čisto solidno preživeti. A problem je, ker v taknih razmerah najbolj nastradajo tisti, ki te plače nimajo ali pa plače sploh nimajo in takih je vedno več.
|
Natisni
) da en ukrade hlebec kruha, ker sta ga sistem in situacija pripeljala na dno ali ena rit, ki je pokradla družbeno premoženje in se sedaj lepo brezskrbno proserava po mestu in od same modrije več ne ve, kaj bi si še nabavila za zadovoljevanje svojih "osnovnih" potreb.... 
, morje pa tudi, knjižnica je v vsakem manjšem kraju. 
