strah

strah (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Vzgoja

Sporočilo

chezAnA -> strah (26.1.2014 18:57:50)
Eno vprašanje. Našega 7-letnika je zadnje čase strah vsega, zadnji mesec pa se je začel ponoči zbujati in prositi, da prižgemo luč. Tega ne moremo, ker spijo otroci skupaj in ostale lučka moti, pa tudi če bi bilo to možno, je zelo nadležno vstajati vsako noč tam nekje okoli 4 zjutraj zaradi bedarij. Kako se lotiti tega? Boji se baje roparjev, ki ga lahko ustrelijo. Bom malo več o nas povedala, ima nekakšno povezavo. Živimo v hiši skupaj s taščico, v zgornjem nadstropju. Ona je super tašča, načeloma nimam težav z njo, ona pa tudi ne z nami, kolikor razumem. Vedela sem, kam grem, ko sva se odločila živeti tu (njena želja, da ne bo sama, mož je edinec) in stvari smo na začetku jasno in glasno postavili in zapisali (pravice in dolžnosti vsakega). Živimo torej lepo en z drugim, ima pa nekaj zoprnih lastnosti (saj jih tako ima vsak, ampak te se navezujejo na zgornjo težavo). Starh. Pretiran strah in paničarjenje glede ogromno reči. Živali (kače, miši, muhe, ose, čebele, hrošči, gosenice, želve) in ljudje. Živali se res bolestno boji, vrešči in beži pred njimi (ko je bil mož mulc, je nekoč imel majskega hrošča v rokah in je bila cel dan zaprta v stranišču, ker se ga je bala in ga lump ni hotel odnesti ven). Za ljudi pa tudi pričakuje vedno najslabše. Zbira poročila o tem, kje so kaj ukradli, kam so vlomili in to potem razglablja in zrcali nase in o tem poroča vsakemu od nas, da bomo vedeli, da se lahko tudi nam zgodi. Zahteva, da se vhodna vrata zaklepajo tudi, če smo zunaj, na vrtu pred hišo, ker drugače bodo prišli roparji in vse pokradli. Več let je imela zavarovanje tudi za to, če kdo ukrade obleke, ki se sušijo zunaj. Zadnjič je šla v trgovino in na poti pa drugi strani ceste pride nek moški, ki jo je baje gledal. In potem je rekel: #Lep dan, ne, gospa?" in je šel čez cesto. Ona pa šla spet na drugo stran, k sosedovi hiši, se tam namišljeno na ves glas pogovarjala s sosedom (čeprav ga ni bilo doma) in bežala proti trgovini. Ko je to zgodbo vsa trda pripovedovala vsakemu, ki jo je tisti dan srečal, (tudi to je njena navada, da vsako stvar po 1000x pove vsaki prijateljici posebej. In če so otroci pri njej in se ji kaj takega zgodi, slišijo zgroženo in strahu polno pripovedovanje tolikokrat, kot ima prijateljic) je obžalovala, da ni klicala policije in ga prijavila. Načeloma pri takih rečeh navznoter, globoko v sebi, zavijem z očmi in živim naprej, je pa tu ena težava. Otroci so začeli kopirati njeno vedenje. Bojijo se živali, zdaj pa je tastarejši začel še z roparji, ki ga bodo ustrelili. (Aja, Tvja sicer mi nimamo, ima ga pa taščica, tako da kadar so pri njej, so deležni tudi poročil in s tem pušk in streljanja) Najlažja stvar je kupiti tisto malo lučko z vtičnico pa mir, ampak to je za moje pojme samo blaženje enega simptoma. Kako naj ga prepričam, da je varen? Da se mu kaj takega ne bo zgodilo? Ker tudi ven se igrat ali pa sam iti v spodnjo sobo po sok noče iti več sam. Kakšna ideja, kako se lotiti vseh teh strahov? Lani poleti sem dosegla, da smo skupaj z otroki gledali osenice in so si celo upali imeti gosenico in pikapolonico v rokah. ampak koliko truda...

Stanislava_ -> RE: strah (26.1.2014 19:52:57)
IZVIRNO SPOROČILO: chezAnA Eno vprašanje. Našega 7-letnika je zadnje čase strah vsega, zadnji mesec pa se je začel ponoči zbujati in prositi, da prižgemo luč. Tega ne moremo, ker spijo otroci skupaj in ostale lučka moti, pa tudi če bi bilo to možno, je zelo nadležno vstajati vsako noč tam nekje okoli 4 zjutraj zaradi bedarij. Kako se lotiti tega? Boji se baje roparjev, ki ga lahko ustrelijo. Za njega to niso bedarije. Vzemi ga resno - se boji roparjev ali se jih baje boji? Zakaj ga v njegovem strahu podcenjuješ še ti? Raje ga poskušaj razumeti in razložiti, da ni roparjev, da so samo v pravljicah in da jih v vašo hišo ne bo ter da se nima česa bat. Očitno se je nekaj naseliko v podzavest in zdaj je prišlo na dan in bo treba vložiti nekaj truda, da pride vse na dan in tam tudi ostane.

mateyka -> RE: strah (26.1.2014 19:59:19)
kaj pa mož pravi na vse to, sta se kaj pogovarjala o tem, njegove misli? mi je pa žalostno, da se bojijo vseh živali.. čisto tako direkt vprašam - ali sta kdaj z možem razmišljala, da nabavite kako malo nezahtevno živalico? mogoče ribice (mini akvarij) za začetek? jaz bi [sm=smiley1.gif] v bistvu bi se začela redno (sistematsko - da je ta tema v ravnotežju s strahom, ki ga slišijo) pogovarjat, da nismo vsi ljudje slabi in začela kazat tudi lepe zgodbe (popoldan, ko ste skupaj doma - kak lep članek kako je en skočil v v vodo in rešil kužka ali drugega človeka recimo itd.) in začela bi uvajat živali na nežno in počasi. pa ne tako da bi taščo posilila z njimi in ne bi upala iz hiše [sm=smiley36.gif], ampak da jih vi imate doma za blaženje simptomov in redne kontra indoktrinacije od tašče - da se nekako uravnoteži vse skupaj.

pipapopa -> RE: strah (26.1.2014 20:03:24)
Predlagam, da predno greste spat, da s sinom skupaj zakleneta vrata, naj pokljuka in se prepriča da je zakljenjeno in da nihče ne more noter. Mi smo imeli podobno težavo lani ko je hči imela 4 leta. Če otroci sedijo na tleh(ne glede na to da je preproga, parket,..), ti vovk zleze v rito. No in smo imeli. Hči je panično me klicarila sredi noči, da bo vovk prišel. Pa sem ji lepo povedala, da babica ne ve, da vovk ne more po stopnicah hodit(živimo v drugem nadstropju) in je zaleglo. Pri nas tašča take stvari prinese, ampak zaenkrat trkam da se mali še da dopovedati. Upam,da rešite. Jaz bi tačši rekla, da razumem njeno paranojo,ampak da ko je otrok pri njej naj se kontrolira ker vse to prenaša nanj. Se mi mali smili[sm=smiley13.gif] Še neki sem se spomnila-nočna lučka. Igrača ki sveti. Da bo miren.

mateyka -> RE: strah (26.1.2014 20:09:47)
ja, mi mamo želvo, ki sveti, v postelji. [img]http://www.nosleeplessnights.com/wp-content/uploads/2013/10/turtle-green-light.jpg[/img] samo naša se vseeno boji, pa je ni nikoli noben nič strašil z zgodbicami (razen enkrat en fantek z zombiji in smo rabili en mesec, da smo jo prepričali, da niso resnični - zdaj igramo igrico zombies vs plants [sm=smiley17.gif] ) - če spi v svoji sobi, ponoči pride v najino posteljo. rabi enega zraven da je mirna. nismo ji še nikoli težili zarad tega, ker se sier trudi (zvečer ful pogumna, da bo danes pa v svoji sobi spala - pa sredi noči ne znese, piška mala, sej bo odrasla [sm=smiley1.gif] ).

Stanislava_ -> RE: strah (26.1.2014 20:12:54)
IZVIRNO SPOROČILO: mateyka ja, mi mamo želvo, ki sveti, v postelji. samo naša se boji brez da bi ji kdo karkoli rekel - če spi v svoji sobi, ponoči pride v najino posteljo. rabi enega zraven da je mirna. nismo ji še nikoli težili zarad tega, ker se sier trudi (zvečer ful pogumna, da bo danes pa v svoji sobi spala - pa sredi noči ne znese, piška mala, sej bo odrasla [sm=smiley1.gif] ). To je tudi ena rešitev. Naš otrok tudi ni spal vedno sam - če staršev ne zmoti, ni težav.

chezAnA -> RE: strah (26.1.2014 20:16:01)
Stanislava, bedarije v smislu, da itak že vstanem ne vem kolikokratt ponoči zaradi raznih kašljanj, dajanj zdravil, nočnih blodenj zaradi vročine (non stop bolni smo že od božiča naprej) in dojenja dojenčka in se mi res ne da vstajati še zaradi namišljenih težav zraven. Pa to zdaj ne pomeni, da ne vstanem. Itak, da vstanem in ga pomirim. Ampak mi je odveč in bi raje videla, če mi ne bi bilo treba. (Kot je bedarija tudi kašljanje tasrednjega sina, ker kašlja čisto po svoji krivdi. Evo, tudi to je bedarija. Pa ga vzamem resno in mu pomagam. Je pa res, da na poti iz postelje in nazaj v svoji glavi za sebe godrnjam. Na otroke ne vpliva, meni pa je lažje:) Pogovor z njim (podnevi) ne pomaga. Imel je svojo baterijo, pa ni pomagalo, pogovarjala sva se o angelih, pa ni pomagalo, ravno danes sva mu z možem dokazovala, kako v njegovo posteljo ne more priti nobena kača. Toliko ima na tapeti, da enostavno ne slediva. Ne morem ga prepričati, da tu babica (njegova ljubljena babica) nima prav in da pretirava. Mož pri svoji mami vsake toliko časa zaropota, da naj neha pretiravati, pa da naj nima prižganih poročil, kadar čuva naše otroke, ker so potem čisto spsihirani, samo to ima tako kratek učinek, da kar boli. Itak ona ne more iti preko sebe, ne more zanikati svojih strahov. NE more blefirati pred otrokom, če pa jo je tako strah, da groza. Predlagale ste torej pogovor. To že delamo. Še kaj?

chezAnA -> RE: strah (26.1.2014 20:19:54)
Ja, saj kadar ga je res hudo strah, pride k nama v posteljo, ampak to je spet samo blaženje simptomov. PA trenutno imamo še vedno lučke na žičnatem božičnem drevesu v njihovi sobici, samo svetloba moti ostale, tako da jih občasno ugašam. Zvezdice je imel polepljene po steni in stropu, samo takrat, ko se on zbudi, niso več svetile.

mateyka -> RE: strah (26.1.2014 20:21:18)
ponavadi je tako, da otroci še ne znajo dobro selekcionirat kdo govori resnico in kdo pretirava (pomanjkanje izkušenj). in včasih je treba otroku povedat, da kak človek dostikrat pretirava in da ga naj ne jemljejo vedno tako resno kot tebe in da naj vedno prej tebe vprašajo, da preverijo in naj se ne ustrašijo. naša tašča rada pripoveduje zgodbice za otroke kot da so resnične in je bil parkrat problem, ker je tamalo preveč zaskrbelo. jaz sem tamali kar rekla, da babi rada govori zgodbice kot da so resnične, samo v bistvu niso in so samo zgodbe. mislim, treba je otrokom povedat kako stvari stojijo, če to povzroča problem.

Izabelina -> RE: strah (26.1.2014 20:24:48)
se strinjam z mateyko kar se tiče balansiranja, kšno živalco pa zgodbice, da so ljudje tut dobri se mi zdi dobra ideja... pa igračka k ma tako nežno lučko, mi smo mel sovico, če si enkrat pritisnu na trebušček je zasvetla lučka, če si dvakrat je še taka nežna pesmica zaigrala, če pa trikrat je biu pa že lajt šou (so se menjale nežne barve)... pa to, da v večerni ritual vključte tut zaklepanje vrat, se mi zdi tut dobra ideja... drgač pa naša je stara 3, in do zdej je vedno hotla met temo in zaprta vrata, ko je šla spat... zdej pa par tednov hoče, da so vrata na stežaj odprta, na hodniku luč prižgana in še uno mini lučko za v vtičnico smo nabavl... mamo pa redno debate o tem a roparji lahko pridejo k nam gor (ne morjo zato, ker mamo vrata zaprta), če roparji lahko odnesejo njene igrače (ne morjo, ker jih zdej po novem zvečer pospravmo), če lahko pride volk (ne more, ker ne zna odpret vrat) itd. za vsak njen strah smo našl rešitev zakaj ne more pri nas do tega prit... npr a varani lahko pridejo do nas (ne morjo, ker živijo na otoku, daleč, daleč stran)... vaš je star 7 bodo verjetno odgovori mogl bit bolj strokovni... zaenkrat pa pr nas tile še palijo... a to, da ma bratce v sobi mu nič ne pomaga?

chezAnA -> RE: strah (26.1.2014 20:29:11)
Ribice smo kupili pred enim mesecem, z veseljem vsi skrbijo za njih. Ampak ribic se niso nikoli bali. Težava je pri kačah, pajkih, hroščkih, martinčkih,pri tasredinjem sinu še pri psih (ga je en prevrnil na tla, ko je komaj shodi. Od takrat se v bistvu boji vseh živali). Mucki, zajčki, morski prašički in take reči niso težava. V živalskem vrtu v uno hišico s kačami sploh nočejo, še mimo nje ne želijo iti. V trgovini z živalmi zdaj hodimo gledati ribice, pa je treba iti mimo kletk s pajki, kuščarji in kačami. Postaja nekoliko lažje, zadnjič je tasrednji celo sam šel gledat kačo. Saj počasi že gre. Tudi slepce sem dosegla, da je tašča lani nehala pojiati in samo še zbeži v hišo, če kakšnega vidi. Glede teh roparjev pa res ne vem še kako naj mu pomagam. Vrata so itak vedno zaklenjena, na taščino željo. Če smo noter al izunaj. Ampak to sinu ne daje občutka varnosti. Bo očitno moral sam najti en način, kako se "zavarovati". Vem, da je bilo mene tudi strah, da me bodo ustrelili, ko je izbruhnila vojna v Bosni in smo dobili nove sošolce - begunce. Sem se takrat bala, da me bodo ponoči vojaki ustrelili v hrbet. In sem pogruntala, da če na hrbtu ležim, me pa ne morejo. In so se moje more prenehale. Ko bi le pogruntali še nekaj takega pri sinu.

Izabelina -> RE: strah (26.1.2014 20:32:18)
ej ne morš verjet... zdej sm se spomnla, mene je blo tut vedno ful strah teme in možnih roparjev in mam navado (še zdej) da sm vedno pokrita čis do vratu (tut poleti) in s hrbtom obrnjena proti zidu, da mam kao hrbet zavarovan in da vidm, če kdo pride v sobo... prou zdej sm mela tak fleš kako sm se doma vedno stiskala v postelji... dokler ne zaspim,potem je pa bolj sproščeno in se normalno obračam in odkrijem...

mateyka -> RE: strah (26.1.2014 20:32:55)
mogoče če mu kupite gusarsko sabljo? naša jo ima obešeno ob postelji [sm=smiley36.gif]

Izabelina -> RE: strah (26.1.2014 20:35:38)
aja še to: če pa se ti zdi, da ga ta strah, ki ga nosi v sebi hromi do te mere, da zaradi njega ne more več normalno funkcionirat je pa pomoje dobr kšn pogovor s kšno strokovno osebo... da vidiš, če se da kej bolj resno pomagat... da si ne bo otroštva zapomnu predvsem po tem kok ga je blo vedno vsega strah...

chezAnA -> RE: strah (26.1.2014 20:36:59)
IZVIRNO SPOROČILO: Izabelina se strinjam z mateyko kar se tiče balansiranja, kšno živalco pa zgodbice, da so ljudje tut dobri se mi zdi dobra ideja... pa igračka k ma tako nežno lučko, mi smo mel sovico, če si enkrat pritisnu na trebušček je zasvetla lučka, če si dvakrat je še taka nežna pesmica zaigrala, če pa trikrat je biu pa že lajt šou (so se menjale nežne barve)... pa to, da v večerni ritual vključte tut zaklepanje vrat, se mi zdi tut dobra ideja... drgač pa naša je stara 3, in do zdej je vedno hotla met temo in zaprta vrata, ko je šla spat... zdej pa par tednov hoče, da so vrata na stežaj odprta, na hodniku luč prižgana in še uno mini lučko za v vtičnico smo nabavl... mamo pa redno debate o tem a roparji lahko pridejo k nam gor (ne morjo zato, ker mamo vrata zaprta), če roparji lahko odnesejo njene igrače (ne morjo, ker jih zdej po novem zvečer pospravmo), če lahko pride volk (ne more, ker ne zna odpret vrat) itd. za vsak njen strah smo našl rešitev zakaj ne more pri nas do tega prit... npr a varani lahko pridejo do nas (ne morjo, ker živijo na otoku, daleč, daleč stran)... vaš je star 7 bodo verjetno odgovori mogl bit bolj strokovni... zaenkrat pa pr nas tile še palijo... a to, da ma bratce v sobi mu nič ne pomaga? Mah zadnjič je s kamnom razbil okno. Tako da zdaj ve, da se da priti v hišo tudi tako. Kaj naj mu rečem, da se ne da? Itak, da se da. NE morem mu zdaj zagotoviti, da se mu nikoli nič hudega ne bo zgodilo, ker bo vedel, da lažem. Lahko, da se bo zgodilo tudi kaj hudega. Ampak saj smo tu, smo skupaj, drug drugega ščitimo. Ko bi to nekako dojel. Da ni nikoli čisto sam. Nima samo bratcev v sobi. Najina spalnica in njihova sobica (še tri tedne približno bo tako, potem bo končana ta nova in se bojo preselili v čisto svojo sobo) je v bistvu ena velika soba, pregrajena z zidom do polovice. Se gre skozi najino spalnico do njihovih postelj. Tako da sva midva takoj na drugi strani stene, tudi okno je na najini strani. Pa nič.

chezAnA -> RE: strah (26.1.2014 20:38:19)
IZVIRNO SPOROČILO: mateyka mogoče če mu kupite gusarsko sabljo? naša jo ima obešeno ob postelji [sm=smiley36.gif] jao, si ga kar predstavljam. Ščit že ima, še sablja mu manjka, ja:)

chezAnA -> RE: strah (26.1.2014 20:50:39)
Izabelina ja, mislim, da bo kaj strokovnega treba pri tasrednjem sinu, tole pri tastarejšem je bolj sezonskega značaja, če ju primerjam. Ker še jeseni je bilo za njega najbolj fino, če je smel sam ven in se zunaj razdivjati, tečt do mostu in nazaj ali pa malo pokolesariti po ulici. Ali pa da je lahko šel dol v shrambo (z oknom) po sok. Je bil resno užaljen, če sem šla jaz. Zdaj pa ne upa biti sam. Upam, da nam tole uspe rešiti doma, s pogovori. Ker on do zdaj res ni bil tak zajček. Se tudi ni bal vseh naštetih živali. Ok, niso mu bile prijetne (meni recimo tudi pajki niso toliko uau, da bi jih po rokah nosila okoli), ampak ni nikoli kričal, se tresel ali jokal zaradi njih. Se je samo umaknil stran in konec. Tasrednji pa je spet druga zgodba. Pri njem pa res delamo take baby korakce. Lani sem bila čisto srečna, ko je sprejel pikapolonice in jih potem celo poletje iskal in užival, če so mu lezle po roki. Pa gosenice. Še spomladi se je tresel kot šiba na vodi, ko sem mu je enkrat (z njegovim privoljenjem) dala na dlan. Jeseni pa je pedica že imel na prstku. NE sicer dolgo, ampak ok. A ni to zanimivo. Toliko nas je, ki se živali in ljudi ne bojimo. Pa zgled enega samega človeka preglasi vse ostale. P.s., mi smo tudi imeli takega medveda, ki mu je trebušček svetil. Ga bom poskusila najti. Hvala za idejo. aja, pa hvala vsem za mnenja. Pomagajo tudi pri novih idejah v moji glavi. Nekako usmerijo misli na kakšno stezo, kamor sicer ne bi zavile. Hvala[sm=smiley1.gif]

chezAnA -> RE: strah (26.1.2014 21:03:33)
IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_ IZVIRNO SPOROČILO: chezAnA Eno vprašanje. Našega 7-letnika je zadnje čase strah vsega, zadnji mesec pa se je začel ponoči zbujati in prositi, da prižgemo luč. Tega ne moremo, ker spijo otroci skupaj in ostale lučka moti, pa tudi če bi bilo to možno, je zelo nadležno vstajati vsako noč tam nekje okoli 4 zjutraj zaradi bedarij. Kako se lotiti tega? Boji se baje roparjev, ki ga lahko ustrelijo. Za njega to niso bedarije. Vzemi ga resno - se boji roparjev ali se jih baje boji? Zakaj ga v njegovem strahu podcenjuješ še ti? Raje ga poskušaj razumeti in razložiti, da ni roparjev, da so samo v pravljicah in da jih v vašo hišo ne bo ter da se nima česa bat. Očitno se je nekaj naseliko v podzavest in zdaj je prišlo na dan in bo treba vložiti nekaj truda, da pride vse na dan in tam tudi ostane. Vidiš, če bom rekla, da roparjev ni, to ni res. So. In hodijo okrog in kradejo. Zadnje čase tudi po hišah okoli nas, taščica pa vse poroča meni (predvsem meni, ker se mi zdi zaklepanje vrat, ko smo noter ali na vrtu pred hišo, neumno, in ona to čuti. Pa pred osmimi leti, ko sva se poročila i npreselila sem, sva nekoč imela žurko za prijatelje in nekdo ni zaklenil vrat za seboj, ko je prišel/odšel. In sveda ravno takrat je prišla ena ženska in ji ukradla verižico iz torbice, ki je bila na mizi. In tega tašča ne more preboleti. Zato tako vztrajno poroča o vseh tatvinah in vlomih. Da bi me srečala pamet in bi bolj pazila, zaklepala vrata za sabo, zaklepala avto (velikokrat ga ne, ni noter nič vrednega sploh), pospravljala kolesa in igrače iz dvorišča v garažo) Otroci pa slišijo. Tisto, česar ne bi želel, ponavadi slišijo še prej in še bolj. On torej ve, da lopovi in roparji obstajajo. Kje je pa streljanje zraven prilepil, pa ne vem. Kakšna risanka? Nimam pojma. Včasih se torej boji roparjev. Danes zjutraj pa je razlagal, da se boji kače, ki lahko po steni pripleza in se skozi majhne razpoke v zidu (v fasadi) priplazi do njega. Zato sem napisala baje, Ker je vsakič nekaj drugega. Ko mislim, da je pomirjen, da je vse ok, pa nekaj drugega pogrunta.

skuštrana -> RE: strah (26.1.2014 21:53:59)
Chezana, jaz ne bi te strahove povezovala striktno s tasco. Mi taksne tasce nimamo pa se je L v enem obdobju ( pri cca isti starosti) zacela bat zuzelk, ponoci mora imeti lucko, striktno zastre zavese ponoci, ker jo je strah da ne bi kdo noter prisel, itd...in od takrat ima okoli sebe 3 pliskote ( prej nikoli), lucka obvezno - tista majhna za v vticnico, pa se v kopalnici moramo imet celo noc luc ( vsak vecer me opomne da ja ne bom pozabila)... Se en link: http://sciget.com/Predogled/39/218bbf9de8ef71fa119eea07fea501e365ac5b80

RIJA* -> RE: strah (26.1.2014 22:01:01)
chezAnA enako se je zgodilo letos pri nas, pa nimamo paranoične tašče v bajti[sm=smiley36.gif] tamali je po novem letu začel s pretiranimi strahovi, prej ga ni biloničesar strah, je bil sam doma, ker sem šla k sosedi, pa se mu niti luči ni ljubilo prižgati in je sedel v temi...zdaj pa tak preobrat, da me je vse groza... noče več sam v zgornje nadstropje, vedno moram z njim (zvečer seveda) noče več zaspati v temi... boji se roparjev, pošasti, teme, višine (ok, tega mu sicer ne verjamem[sm=smiley36.gif] ker je kot opica in spleza na vse, kar vidi) kakorkoli, da sva se o vsem že večkrat pogovorila, nekega učinka ni...se je že tudi zgodilo, da je k postelji prinesel baseball palico, za vsak slučaj, če pridejo roparji....hodi sam vklopit alarm...ipd. in ko sem ta teden govorila z mamico isto starega prijatelja, je povedala skoraj identično...torej ne vem, če gre za neko obdobje....[sm=zmeden.gif] ko so izpostavljeni večim dražljajem, ki to spodbujajo... mož pravi, da se tudi sam spomni, da je bilo njega vsega strah ampak da se takrat naši starši večinoma za to niso menili in smo to mogli shendlati sami... jaz tudi nimam več idej, kako to premagati...ker več, kot mu vse na lepi način razložiti in mu stati ob strani ne morem...[sm=smiley13.gif]

saragr -> RE: strah (26.1.2014 22:05:07)
Joj tud mi smo sli skozi to. Nekje po sestem letu starosti so se zaceli ti strahovi pred vsem: temo,roparji, zuzelkami,zivalmi. Pri nas ni pomagalo nic,samo cas. Trajalo pa je dobro leto. Recimo za temo smo probali vse: prizgana luc,pregled omar in ostalih prostorov pred spanjem itd, a nic. In en bvecer po dobrem letu dni,je sam od sebe rekel,da nne potrebuje vec luci za spanje,celo vrata od sobe je zaprl in sel spati. Pocasi so izveneli tudi ostali strahovi.

skuštrana -> RE: strah (26.1.2014 22:05:46)
Ah, grrr, sem imela ze vse napisano pa je izginilo, grrr V glavnem, ne podcenjuj teh njegovih strahov ( kolikor te poznam to itak ne pocnes ;-)), cimvec se pogovarjajta o tem, mogoce kaksna knjigica na to temo, ce se lazje izraza likovno naj ti narise cesa se boji pa potem skupaj predebatirajte...pa tasci reci da naj se malo zadrzi pred njim. Probaj ga nezno soocit s temi njegovimi strahovi, kaj pa vem, da gresta z moz in on ponoci okoli hise pogledat da ni nikogar itd( ampak ne ga silit, ce noce pac noce, saj bo). Rabis veliko potrpljenja pa bo. Jaz bi mogoce tu vpeljala kaksne policaje, da nas oni cuvajo ali pa kaj v tem stilu....

skuštrana -> RE: strah (26.1.2014 22:07:50)
Evo, chezana, vidis niste edini. To so t.i. razvojni strahovi, ki so cisto normalna stvar...ampak ko se to zgodi pri prvem otroku nimas pojma kaj in kako, he he

RIJA* -> RE: strah (26.1.2014 22:08:00)
IZVIRNO SPOROČILO: skuštrana . Jaz bi mogoce tu vpeljala kaksne policaje, da nas oni cuvajo ali pa kaj v tem stilu.... pri nas to ne pomaga [sm=jezicek.gif][sm=jezicek.gif][sm=jezicek.gif]

chezAnA -> RE: strah (26.1.2014 22:09:20)
uf. A veste, da mi je lažje. Da ni to od tega, ko bi mi bili taka nora družina. PA da izzveni je tudi lepo vedeti. Hvala[sm=smiley31.gif] Se bomo še naprej trudili razlagati in pogovarjati in je to to. Hvala, res.

Stran: [1] 2 Naslednja stran > >>