RE: strah (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Vzgoja



Sporočilo


skuštrana -> RE: strah (26.1.2014 22:10:17)

Joj, rija, visina...mi smo sedaj ko smo bili v budimpesti bili gor na dvorih in tam na koncu je tisti kao vidikovac. Ma, ni sans da bi sla liza tja, se ko je tam na koncu videla a in o se je skoraj zjokala da bosta padla dol, da naj hitro nazaj prideta...




skuštrana -> RE: strah (26.1.2014 22:12:56)


IZVIRNO SPOROČILO: RIJA*


IZVIRNO SPOROČILO: skuštrana

. Jaz bi mogoce tu vpeljala kaksne policaje, da nas oni cuvajo ali pa kaj v tem stilu....



pri nas to ne pomaga [sm=jezicek.gif][sm=jezicek.gif][sm=jezicek.gif]


Ja, to pa verjamem, ha,ha...




RIJA* -> RE: strah (26.1.2014 22:13:36)

[sm=smiley36.gif][sm=smiley36.gif]

samo veš, da jaz zadnji 5 let ne morem več na višino[sm=zmeden.gif] prej sem bila povsod prva gor, pred 5 leti pa smo bili v Labinu in smo hoteli gor na nek zvonik....prišla sem točno po prvih stopnicah in adijo....sta šla moška sama gor, jaz pa direkt u prizemlje [sm=smiley36.gif] ko me je videla ona, ki priodaja karte, je samo vzela denar za vstopnico in mi ga brez besed vrnila [sm=jezicek.gif]




RIJA* -> RE: strah (26.1.2014 22:14:36)


IZVIRNO SPOROČILO: skuštrana


IZVIRNO SPOROČILO: RIJA*


IZVIRNO SPOROČILO: skuštrana

. Jaz bi mogoce tu vpeljala kaksne policaje, da nas oni cuvajo ali pa kaj v tem stilu....



pri nas to ne pomaga [sm=jezicek.gif][sm=jezicek.gif][sm=jezicek.gif]


Ja, to pa verjamem, ha,ha...



edino kar je, ga mora sensei kakšen večer učiti tehnik samoobrambe [sm=jezicek.gif]




skuštrana -> RE: strah (26.1.2014 22:15:21)


IZVIRNO SPOROČILO: RIJA*

[sm=smiley36.gif][sm=smiley36.gif]

samo veš, da jaz zadnji 5 let ne morem več na višino[sm=zmeden.gif] prej sem bila povsod prva gor, pred 5 leti pa smo bili v Labinu in smo hoteli gor na nek zvonik....prišla sem točno po prvih stopnicah in adijo....sta šla moška sama gor, jaz pa direkt u prizemlje [sm=smiley36.gif] ko me je videla ona, ki priodaja karte, je samo vzela denar za vstopnico in mi ga brez besed vrnila [sm=jezicek.gif]


Jaz se tudi bojim visine zadnjih par let. Na te zvonike itd ne hodim, ker ce ze pridem gor ne morem dol. Katastrofa.




LuLu -> RE: strah (26.1.2014 22:17:20)

jaz tudi zadnjih nekaj let... nisem imela nobene slabe izkušnje, naenkrat se je pojavilo to, da imam mehke noge na višini... je kateri kaj jasno, zakaj se to zgodi?




RIJA* -> RE: strah (26.1.2014 22:19:58)

starost[sm=jezicek.gif]




skuštrana -> RE: strah (26.1.2014 22:20:11)


IZVIRNO SPOROČILO: LuLu

jaz tudi zadnjih nekaj let... nisem imela nobene slabe izkušnje, naenkrat se je pojavilo to, da imam mehke noge na višini... je kateri kaj jasno, zakaj se to zgodi?


Stare smo [sm=jezicek.gif]

Nimam pojma, se nisem spuscala v to, sem mislila da sem samo jaz tak smotana s to visino....pa vidim da nas je kar nekaj. Jaz tudi prej nikoli nisem imela tezav s tem.




RIJA* -> RE: strah (26.1.2014 22:21:09)

košava, medve pa sva danes na istih valovih [sm=jezicek.gif]




LuLu -> RE: strah (26.1.2014 22:22:31)

sprejmem odgovor, da se staramo... ne pa, da smo stare [sm=smiley36.gif]

jaz sem sicer probala ugotoviti ali je kdaj bilo kaj neprijetnega, in ni bilo.. dalje pa ne znam, ni mi jasno... staranje bo čisto ok razlog [sm=smiley1.gif]




mateyka -> RE: strah (26.1.2014 23:12:40)

ko se staraš se noge mehčajo z višino? zanimivo..

a potem na himalaji ni starih ljudi ali imajo tam vsi starejši mehke noge? [sm=smiley36.gif]




Stanislava_ -> RE: strah (26.1.2014 23:18:27)

IZVIRNO SPOROČILO: chezAnA

Pogovor z njim (podnevi) ne pomaga. Imel je svojo baterijo, pa ni pomagalo, pogovarjala sva se o angelih, pa ni pomagalo, ravno danes sva mu z možem dokazovala, kako v njegovo posteljo ne more priti nobena kača. Toliko ima na tapeti, da enostavno ne slediva. Ne morem ga prepričati, da tu babica (njegova ljubljena babica) nima prav in da pretirava. Mož pri svoji mami vsake toliko časa zaropota, da naj neha pretiravati, pa da naj nima prižganih poročil, kadar čuva naše otroke, ker so potem čisto spsihirani, samo to ima tako kratek učinek, da kar boli. Itak ona ne more iti preko sebe, ne more zanikati svojih strahov. NE more blefirati pred otrokom, če pa jo je tako strah, da groza.
Predlagale ste torej pogovor. To že delamo. Še kaj?


Da ga babica nekaj časa ne čuva, sploh v hiši ne, kjer se poročilom očitno ne zna izogniti (čeprav za to obstaja enostavna rešitev - ugasneš avdio video naprave).
Ne vem, s katerim športom se ukvarja; ena od borilnih veščin bi lahko pomagala, čeprav ni edina rešitev.
Osnoven pa je odnos tašča - on - vi.




lily32 -> RE: strah (27.1.2014 5:31:14)

Pri nas niso pomagali nobeni razgovori ne "čarobne paličice", ki bodo odgnale strahove stran. Nekaj časa se je bala volka, pa je spontano minilo in bilo pol leta mir, zdaj jo je že dobrega pol leta strah teme. Če je v sobi popolna tema se v roku 10 min zbudi in začene kričati, da zbudi celo hišo. Je mož že večkrat poskušal in ugasnil luč, ko je že trdno spala, a ne gre. Rešitev: Cele noči imamo prižgano luč na hodniku, da šibek pramen svetlobe preide tudi v njuno sobo. Manjše na srečo ne moti in je mir. Bo minilo.

chezana, lepo da si se po dolgem času oglasila, pa čeprav s težavo. Upam, da se kmalu pozdravite, da boste vsi skupaj boljše spali.




pipapopa -> RE: strah (27.1.2014 10:28:06)


IZVIRNO SPOROČILO: chezAnA


IZVIRNO SPOROČILO: Stanislava_

IZVIRNO SPOROČILO: chezAnA

Eno vprašanje. Našega 7-letnika je zadnje čase strah vsega, zadnji mesec pa se je začel ponoči zbujati in prositi, da prižgemo luč. Tega ne moremo, ker spijo otroci skupaj in ostale lučka moti, pa tudi če bi bilo to možno, je zelo nadležno vstajati vsako noč tam nekje okoli 4 zjutraj zaradi bedarij. Kako se lotiti tega? Boji se baje roparjev, ki ga lahko ustrelijo.


Za njega to niso bedarije.
Vzemi ga resno - se boji roparjev ali se jih baje boji? Zakaj ga v njegovem strahu podcenjuješ še ti? Raje ga poskušaj razumeti in razložiti, da ni roparjev, da so samo v pravljicah in da jih v vašo hišo ne bo ter da se nima česa bat. Očitno se je nekaj naseliko v podzavest in zdaj je prišlo na dan in bo treba vložiti nekaj truda, da pride vse na dan in tam tudi ostane.


Vidiš, če bom rekla, da roparjev ni, to ni res. So. In hodijo okrog in kradejo. Zadnje čase tudi po hišah okoli nas, taščica pa vse poroča meni (predvsem meni, ker se mi zdi zaklepanje vrat, ko smo noter ali na vrtu pred hišo, neumno, in ona to čuti. Pa pred osmimi leti, ko sva se poročila i npreselila sem, sva nekoč imela žurko za prijatelje in nekdo ni zaklenil vrat za seboj, ko je prišel/odšel. In sveda ravno takrat je prišla ena ženska in ji ukradla verižico iz torbice, ki je bila na mizi. In tega tašča ne more preboleti. Zato tako vztrajno poroča o vseh tatvinah in vlomih. Da bi me srečala pamet in bi bolj pazila, zaklepala vrata za sabo, zaklepala avto (velikokrat ga ne, ni noter nič vrednega sploh), pospravljala kolesa in igrače iz dvorišča v garažo) Otroci pa slišijo. Tisto, česar ne bi želel, ponavadi slišijo še prej in še bolj. On torej ve, da lopovi in roparji obstajajo. Kje je pa streljanje zraven prilepil, pa ne vem. Kakšna risanka? Nimam pojma.
Včasih se torej boji roparjev. Danes zjutraj pa je razlagal, da se boji kače, ki lahko po steni pripleza in se skozi majhne razpoke v zidu (v fasadi) priplazi do njega. Zato sem napisala baje, Ker je vsakič nekaj drugega. Ko mislim, da je pomirjen, da je vse ok, pa nekaj drugega pogrunta.

Jaz bi predlagala, da se TI potrudiš in zaklepaš, četudi ti je odveč. Mogoče se bo pa mali boljše počutil, ker bo vedel, da mami je zaklenila,ne pa da je pozabila,ni hotela,..

Tudi jaz predlagam kakšen borilni šport, da malo pridobi na samozavesti.

Mogoče nebi bilo slabo za nasvet vprašati tudi kakšno psihologinjo, sploh če je res obdobje.

Srečno




pomlad08 -> RE: strah (27.1.2014 11:42:37)

Chezana, živjo, tudi jaz sem vesela, da si spet oglasila na forumu, čeprav tokrat s problemom :)

Tudi jaz se spomnim iz otroških let tega strahu pred roparji ... Imam še čisto živo pred očmi, kako sta ponoči 2 roparja hodila po moji sobi - jasno, da nista bila, verjetno je bila mama, ko je prišla zapret okno ali kaj podobnega) - ampak hočem reči, da je res to gotovo ena faza, ki jo da marsikateri otrok skozi.

Absolutno pa ni fajn, da ga pri tem strahu nekdo stalno šopa in podpihuje z zastrašujočimi novicami! Pri tem bi bila jaz zelo odločna. Je tudi naša tašča (ampak ne živimo skupaj) taka, da jo vse totalno skrbi, pa smo jo uspeli že kar utišat (je bila včasih cela štala, če smo prišli na obisk s kolesi, če je šel kdo kamorkoli z avionom itd itd).
Ne vem, kako je pri vas, sklepam pa, da nimate kakšenga hudega bogastva doma - mi ga recimo nimamo [sm=smiley36.gif] in se s fantoma čisto realno pogovarjamo o roparjih (ker sta tudi če prevelika/prepametna, da bi jih fopali s tem, da roparji ne morejo notri pa da volkov itak ni [sm=smiley1.gif]) Ima tudi mlajši trenutno ta strah in imamo pogovore o tem, da je v resnici zelo malo verjetno, da bi prišel kdo oropat naše stanovanje. A imamo kaj keša? Nič! Zlata? Nič! Avta sploh nimamo, kaj šele dobrega. Sem jima rekla, da roparji žal res obstajajo, ampak gredo tja, kjer vidijo, da bodo lahk ukradli kakšen drag avto itd.

Skratka, meni se zdi, da najbolj zaleže, če z otrokom spregovoriš zelo realno in kot v resnici misliš. Otrok začuti, če si iskren in logičen in resničen v odgovorih :)





pomlad08 -> RE: strah (27.1.2014 11:51:28)

Uf, glede strahu pred živalmi bi bila pa jaz kar radikalna -nabavi mačka [sm=smiley36.gif] Točno to sem napravila jaz.

Ta starejši je navdušen nad živalmi od nekdaj - loviva kače, martinčke, vse sorte hroščov, žab ... karkoli.
Mlajši pa obratno - revež se je tresel, samo da je zagledal psa na drugi strani naselja ...

Ker sem si jaz želela mačka in imela podporo pri ta starejšem sinu (a ti imaš kakšno koalicijo ali so vsi bolj proti?), smo jeseni res prinesli domov mucka. Ta mlajši je bil revež nekaj dni precej bogi, se je mačka pač izogibal, kolikor je bilo le možno, da se mi je kar smilil. Ampak zdaj, 3 mesece kasneje, se nam pa absolutno smili le še maček, ker ga oba bratca nonstop (ampak res, od trenutka ko vstaneta naprej) nosita okol, preganjata po stanovanju, lovita, se valjajo, grizejo, praskajo, neverjetno. Mlajši je zdaj še celo pogumnejši. Sem prav presenečena sama, da se je tako dobro obnesla moja ideja :)




mateyka -> RE: strah (27.1.2014 12:50:45)

IZVIRNO SPOROČILO: pomlad08

Uf, glede strahu pred živalmi bi bila pa jaz kar radikalna -nabavi mačka [sm=smiley36.gif] Točno to sem napravila jaz.


ej, mi smo huudi mačkoljubci in midve prav žalujeva s tamalo, da je mož alergičen.. mačke so old ladies best friends - mogoče bo omehčala tudi taščo? nikoli se ne ve [sm=smiley36.gif]

Ta starejši je navdušen nad živalmi od nekdaj - loviva kače, martinčke, vse sorte hroščov, žab ... karkoli.


naša tudi, želi biti veterinarka (da bo ja lahko mela "vse" živali, lol).

Ker sem si jaz želela mačka in imela podporo pri ta starejšem sinu (a ti imaš kakšno koalicijo ali so vsi bolj proti?), smo jeseni res prinesli domov mucka. Ta mlajši je bil revež nekaj dni precej bogi, se je mačka pač izogibal, kolikor je bilo le možno, da se mi je kar smilil. Ampak zdaj, 3 mesece kasneje, se nam pa absolutno smili le še maček, ker ga oba bratca nonstop (ampak res, od trenutka ko vstaneta naprej) nosita okol, preganjata po stanovanju, lovita, se valjajo, grizejo, praskajo, neverjetno. Mlajši je zdaj še celo pogumnejši. Sem prav presenečena sama, da se je tako dobro obnesla moja ideja :)


ko se ljudje in živali navadijo drug drugega, je vedno fantastično [sm=smiley1.gif]

meni se maček zdi super ideja, sem hotela sama predlagat mačka, samo si nisem upala[sm=smiley36.gif]




chezAnA -> RE: strah (27.1.2014 21:25:28)

Kje naj začnem ...
Maček. Mačke imamo mi zunaj, ne v hiši, nihče se tudi mačkov ne boji. Kar nekaj let smo imeli tudi zajčke, ki so jih prav tako vsi božali, prenašali in jim trgali najbolj slastne regrade daleč naokoli in jim jih nosili. Glede živali v hiši, smo zaenkrat uspeli z ribami, ki so sicer ok, vsem zanimive (danes je gupijevka dobila mladičke, tam okoli 40 majhnih ribic. Cel dan smo opazovali rojevanje (a ni hecno, da se tako reče)), vsi jih hranijo, menjajo vodo. Moja prva ideja je bila morski prašiček, vendar se tu mož zaenkrat ne strinja in ko sem premislila, ima prav. Trenutno ni dovolj prostora za žival, ki ima en svoj vonj. Ko bomo imeli novo otroško sobo, pa pravi, da ga ne moti, če smrdi pri njih[sm=smiley36.gif].
Tasrednjemu bi zagotovo najbolj pomagal pes, vendar pa tu jaz glasujem proti. Psov ne maram, (včasih sem se jih bala, zdaj to ne več, mi pa niso všeč), in po mojih pojmih s psom prevzameš odgovornost, da ga boš vozil na sprehode vsaj 3x na dan, ne glede na vreme, ga vozil na cepljenja in veterinarju ob boleznih... V glavnem, ne. Pa na sprehod ne morem več iti z otroki in psom ne da bi vsako ščene, cucek ali kuža, ki gre mimo nas, imel občutek, da se mora ustaviti ob nas in "poklepetati" z našim kužotom. V glavnem, pes odpade, čeprav bi bil terapevtski. Ravno tako tudi razne kače ali ptičji pajki. Saj v trgovini ali zooju za pogledat so čisto ok, da bi jih imeli doma, pa hvala lepa, ampak ne.[sm=smiley34.gif]

čuvanje pri tašči. Čeprav smo v isti hiši s skupnim vhodom, se otroci in tašča v bistvu ne vidijo ravno veliko. Sploh pozimi ne, poleti smo res vsi večino dneva zunaj, pa imam tudi vrtove ločene, tako da ni prehudega nadzora. Ona je taka aktivna upokojenka z veliko prijetelji in je res kar velikokrat ni po cele dneve doma. Kadar pa smo bolni, tako kot smo zdaj že od pred božičem dalje, pa itak uvedem prepoved hoje dol (ona sama od sebe k nam ne pride, otroci pa seveda občasno smuknejo dol babici kaj povedati ali pokazati, kadar so zdravi). Torej se zdaj že res konkretno veliko časa niso načvekali in na te tazadnje strahove omejitev obiska čisto nič ne vpliva.
Poročila pri tašči. Naše otroke pazi enkrat na mesec zvečer, ko skupaj pojedo večerjo, se zrihtajo in ih da spat. Torej poročila vidijo (če jih ) enrat na mesec. Ampak oni si take reči res ful zapomnijo. Še zdaj omenjajo kemično orožje, ker so takrat slišali, ko je ven prišlu tisto sranje v Siriji, Ali pa to, ja. Pred dvema ali tremi leti je v predoru v Trojanah zagorel kamion. Mi smo se ravno vozili tam mimo in nas je taščica poklicala in nam povedala, da je AC zaprta. In še zdaj se, kadar gremo skozi tunel ali pa slišijo kaj o kakšnem tovornjaku in tunelu skupaj, fanta spomnita na tisti dogodek in nam vse povesta, kako je tovornjak zgorel. Hočem povedati, da niso izpostavljeni preobilici groznih novic in dražljajev, vendar si tiste, ki jih vseeno dosežejo (itak ne živimo v nekakšnem mehurčku in odrezani od sveta), zapomnijo in podoživljajo vedno znova.

Vrata v hišo zaklepam, itak, kje si pa upam, da jih ne bi[sm=jezicek.gif] to spet globoko v sebi zavijem z očmi, ampak zaklenem jih pa.
Da bi pa tovornjačke in žoge iz peskovnika vsak večer zapirala v garažo, da jih ne bi kdo ukradel, se mi zdi pa bolano in tega ne delam. Če jih kdo tako hudo rabi, naj jih pa ime, odgovorim na take glupe ideje. bi nekako podpihovala in podpirala to paranojo, če bi vse skrivala in zaklepala, se mi zdi.


Jah nič, šibka lučka+pogovori in pogovori+malo pogledam kakšne borilne športe+čas. To bo verjetno zdravilna kombinacija. Pa da se znebimo teh neumnih virusov, vročina nad 39 zagotovo ni ravno koristila prestrašenim možgančkom. Pa naslednjemu poročilu o roparskih pohodih v okolici se bomo izognili brez slabe vesti.

lili32, pomlad08, kako sta kaj? Mi smo razen teh bolezni (rota virus za praznike - si lahko predstavljata okusne obroke, ki smo jih imeli za božič in novo leto,potem pa na povsem sesuto odpornost en glup virus z ultra visokimi vročiinami ful dolgo časa, blodnjami, kašljanjem) drugače ok. Uživamo v načinu življenja in v umirjenosti, ki prihaja z njim.




lily32 -> RE: strah (28.1.2014 5:52:28)

Mi smo OK, razen kakšnih prehodnih zadev (preladov, trebušne viroze ipd.). Mali sta vsak dan bolj navihani in dnevi z njima so prav zanimivi. Žal kakšne umirjenosti pri nas ni, ker imam ogromno dela, a se zavedam, da ga bo v prihodnjih letih manj in je treba pač letos malo potrpeti. Upam, da bomo naslednje leto imeli več prostega časa in da se bo porodila tudi kakšna ustvarjalna ideja, da si pišemo še kaj na drugi temi. Drugače pa smo kupili parcelo in se pripravljamo na gradnjo, tako da bo še pestro.

Kako je mali? Ste že dobro uigrana ekipa?




chezAnA -> RE: strah (28.1.2014 8:01:05)

lily, sem kar vedela, da si bila ti, ko sem videla uro novega sporočila na tej temi[sm=smiley36.gif]

Naš tamalček je una tafajna sorta dojenčka. Ni naporen ali siten. Z veseljem sodeluje pri neumnostih (zdaj kobaca in že lahko malo sledi starejšim), prav zanimivo je videti, kako se mu razvija smisel za smešno[sm=smiley1.gif]
Ustvarjalnih idej je pri nas še vedno veliko, samo o objavljanju pa ne vem ... Mogoče spet kaj pokažemo. Ne bi nas rada preveč izpostavljala, če razumeš, kaj mslim povedati. Misim, da sem jaz nehala objavljati predvsem zaradi tega. (in ne zaradi groznih groznih žensk na forumu.) AMpak kar daš on line, tam tudi ostane.
A zidali boste? To pa je kar projekt. NAj vse poteka tako, kot mora. Naj se delavci in mojstri držijo svojih rokov in naj vreme ne nagaja[sm=smiley1.gif]

Da ne bom čisto ven iz teme sekala. Ob današnjih nočnih izpadih stokanja sem se spomnila še nečesa. Moj možek je sina navdušil za branje stripov in zdaj imamo povsod polno Lakotnikov, Zvitorepcev in Trdonj (kompletna zbirka) in mislim, da bom danes knjige odnesla nazaj v našo "knjižnico." Je možno, da so še preveč nasilini za njega. Ker bere jih pa kar naprej.




lily32 -> RE: strah (29.1.2014 5:32:18)

IZVIRNO SPOROČILO: chezAnA

lily, sem kar vedela, da si bila ti, ko sem videla uro novega sporočila na tej temi[sm=smiley36.gif]



Ja, ja samo jaz sem tako nenormalna, da sem ob taki uri na RR. [sm=smiley36.gif]


Ne bi nas rada preveč izpostavljala, če razumeš, kaj mslim povedati. Misim, da sem jaz nehala objavljati predvsem zaradi tega. (in ne zaradi groznih groznih žensk na forumu.) AMpak kar daš on line, tam tudi ostane.


Te razumem, čeprav mi je po drugi strani, malo egoistično, žal, ker sem te rada brala. [sm=smiley1.gif]Mimogrede, kako ste potem rešili šolo? Saj veš, kaj mislim. Če ti ni odveč, bi te prosila, da mi odgovoriš na ZS.

Glede strahu pa še tole: Vedno obstaja nek ključni dogodek, ki spoži strah. A po lastnih izkušnjah vem, da razumska razlaga v takih trenutkih ne pomaga prav dosti. Iz otroštva se spomnim svojega strahu. Mi smo živeli v novi hiši, ob kateri je bila stara, v kateri je živela ženska, od katere so starši kupili kmetijo in zanjo (žensko) skrbeli do njene smrti. Ko je umrla, je bilo mene vedno strah iti v tisto hišo in sem tekla kot nora, ko sem šla kakšno stvar iskat, tam smo potem imeli namreč shrambo. Nič ni pomagalo, da sem se zavedala tega, da ni nikogar v hiši. Še ko sem bila v višjih razredih OŠ, je bil strah prisoten in velikokrat sva se z bratom tudi sporekla in celo stepla, ker me je, če je bilo le mogoče iz nagajivosti zaprl vanjo, jaz pa skozi okno ven.[sm=smiley36.gif]

Hočem reči, da je strah včasih težko obvladati in da tudi pogovor ne zaleže vedno, ker lahko razumsko veš, da ni razloga za strah, a se vseeno bojiš.





Izabelina -> RE: strah (29.1.2014 14:12:00)


IZVIRNO SPOROČILO: lily32

Te razumem, čeprav mi je po drugi strani, malo egoistično, žal, ker sem te rada brala. [sm=smiley1.gif]Mimogrede, kako ste potem rešili šolo? Saj veš, kaj mislim. Če ti ni odveč, bi te prosila, da mi odgovoriš na ZS.



tut js sm to pomisnla, ko si napisala kok je star sine... sm hotla zs poslat pa ni deloval...




chezAnA -> RE: strah (31.1.2014 20:23:58)

Izabelina, meni ZSji delajo. Sem ti ga poslala:)




ronja -> RE: strah (24.2.2014 11:53:28)

Stare smo

S starostjo se zgošča tekočina v srednjem ušesu (tudi v tistih lokih, ki so organ za ravnotežje) in zato imajo starejši ljudje slabše ravnotežje od mlajših, zato jih je bolj strah višine in vseh takih reči, kjer pač rabiš dobro ravnotežje (da ne padeš dol). Tudi vlakci smrti niso več priljubljeni pri starejših tako kot pri mlajših.
Kar se mene tiče, mi je všeč to, da me zdaj, ko sem "stara" veliko redkeje primer, da bi skočila dol - prej sem vedno na visokih zadevah dobila tisti občutek, kako bi bilo fino letet... saj nisem, ker sem vedela, da pristanek ne bi bil tako lep[sm=jezicek.gif], ampak mi je bilo pa včasih prav težko, ker je bil en tak svoboden občutek, da se mi nič ne more zgodit, da bi kar poletela... seveda ljudje, ki so bili z mano, niso glih tako razmišljali in jim čisto nič ne zavidam[sm=smiley36.gif]. No, zdaj sem se malo umirila:)




Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]