|
mojcaziga -> RE: Izjava Polone Juh (16.1.2014 12:25:35)
|
Nisem brala vseh postov in mogoče bom napisala kaj,kar je že bilo napisanega ali pa bom udarila mimo, ker ste s temo že zašli....
Sama sem mama enega otroka, ne namenoma, ampak višja sila je tako določila. Želja je bila še vsaj po enem, raje dveh. Enkrat je že bila tema, pa sem prebrala marsikaj na svoj račun, ampak ja, otrok je bil načrtovan čisto birokratsko. Koliko je sredstev, kaj in kako z bivanjem, koliko na stran, da bo za šolo in ostale stvari, koliko na stran, če gre kaj narobe,....... In ko se je, poleg želje po otroku, tudi to porihtalo, je prišel tudi otrok. Ker ni problem otroka naredit, problem je biti otroku starš. In pri tem jaz ne mislim samo na vzgojno funkcijo. Predvsem moraš biti tudi odgovoren in to odgovornost prenesti tudi na otroka. Tako bi bil načrtovan tudi vsak naslednji in, ker sem človek z razumom, dajem razumu večjo težo koz želji. Ne trdim, da so velike družine breme države, sploh ne. Jih je pa veliko. Pa ne samo zdaj v krizi, velikokrat prej je bilo govora o dodatkih, ki jih dobijo, o oprostitvah, ki jih imajo,..... in veliko jih je čisto ok živelo tudi od državnih prispevkov, ampak ta leta so minila. Nekoga, ki je imel prevelike apetite in si je s povprečno plačo namislil 3 nadstropno hišo, ki je zdaj ne more več plačevati, boste takoj popljuvali, da se preko zmožnosti pač ne živi in si je bede kriv sam. Ali ne gre pri velikem številu otrok prav za to? In ko se to zgodi in otrok postane breme državi, postane breme vsakemu izmed davkoplačevalcev. Še ne tako dolgo nazaj je bilo moderno reči, da kdo bo skrbel za naše pokojnine, če ne otroci. In ti, ki imajo veliko otrok skbrijo za našo prihodnost. Bo temu res tako? Glede na razmere, imam bolj občtek, da tisti, ki živijo zdaj na breme državi bodo tudi v prihodnje. Zaposlitev ni, če že kje v tujini in tam jih zagotovo ne bodo skrbele naše pokojnine.
Res je, da se je v najtežjih obdobjih rojevalo največ otrok. Ampak veliko jih je pomrlo, živeli so v skromnosti, pomanjkanju, otroci so začeli z delom v zgodnji mladosti. In se je dalo preživeti. Danes imajo ljudje otroke brez sredstev, brez vizije kaj in kako bodo, ampak otrok mora biti v vrtcu, pa v zastonj šoli, pa seveda imeti fensi obleke, pa tudi računalnik in starša večji avto,.... Računica se ne izide in žal mi je za vse te ljudi, predvsem za otroke, ki niso ničesar krivi, pa nosijo največje breme.
Tudi jaz in partner sva odvisna od gospodarskega stanja in čisto lahko se zgodi, da nama ne bo šlo. Imamo nekaj na strani in za nekaj časa bo. Lahko se komu od naju kaj zgodi, ali celo obema. Imamo nekaj na strani in bo sinu lažje. Kako bi bilo pri več otrocih? Ne vem, definitivno pa ne rožnato.
Ali se sliši grdo ali ne, zagovarjam, da je potrebno vsako investicijo preračunati in ugotoviti ali bo šlo skozi ali ne, in tega se držim tudi pri razmnoževanju.
V razredu mojega sina, sta dve taki družini in živijo zelo težko. Otroci, štirje, so že šolski in imajo vso prehrano zastonj. Obleke in ostale stvari jih za fante znosiva jaz in še ena mama, prav tako za dva otroka (ki sta v našem razredu) vsi starši nekaj dodamo in jima tako privoščimo tudi šole v naravi ipd, kar drugače ne bi šlo. Mi ni problem dati, ampak da pa bo nekdo rekel, da moram - tega pa si ne dovolim.
Kako pa jaz skrbim za svojega otroka pa ni nikogaršnaj briga, ker zanj skrbim popolnoma s svojimi sredstvi.
Prav tako ni briga nobenega kako zmorejo velike družine tam, kjer zmorejo. In lepo, da zmorejo in lepo, da imajo več otrok. Jim zavidam iznad vsega.
lp
|
|
|
|