Anonimen
|
O.K., zdaj vas ima pa zadosti. ne gre za sam porod, vsaj pri meni ne. Jih pa poznam, mamice, pri katerih so v kranjski porodnišnici predolgo čakali s CR, pa ga nato vseeno naredili in imajo otroci zaradi tega posledice. Tudi tu, na RR, je bilo o tem že govora. Pri meni pa je šlo bolj za odnos po porodu. Imela sem CR, dva dni preležala na intenivnem oddelku. Sestre, ki so bile na odeelku pri novorojenčkih, so me hodile spraševat, če kadim, ker moj otrok izgleda, kot bi bil odvisen od nikotina, ker nonstop joče. Naj pri tem omenim, da mu dva dni niso dale ničesar za jest, jaz pa mleka seveda še nisem imela (in ga tudi pozneje, morda prav zaradi sekirancije v porodnišnici) nisem imela. Otrok je bil že prav histeričen, prav res. Ker je bil LAČEN. Ko sem toliko prišla k sebi, da sem lahko zahtevala, dnaj mu TAKOJ dajo za jest, je bil čudežno ozdravljen odvisnosti. seveda sama nisem kadila. Kako so delali z menoj, ne bom govorila, ker se mi ne da. Šlo mi je predvsem za otroka. Ker ga še nekaj časa na oddelku zaradi bolečin nisem mogla imeti pri sebi, saj se niti iz postelje nisme mogla dvignit oziroma je trajalo po 10 minut, da se se s pomočjo trikotnika nad posteljo, so na otroka pazile sestre. In na kakšen način so mi ga prinesle za dojit? Držala je dva dojenčka v rokah, jokajoča, in rekla, da mi ga je prinesla dojit. Ko sem se mukoma začela obračati na bok, mi je rekla, naj pohitim, da nima cel dan časa čakat. Zvečer mi je prinesla otroka, da mi ga bo pustila čez noč, ker one nimajo časa se z vsakim toliko časa ukvarjat in naj kar sama skrbim zanj. Nisem mogla verjet svojim ušesom, pa tudi moja cimra ne. Ker sem seveda rekla, da ne zmorem (pa skoraj bi me kap zraven), je otroka odnesla in ga celo noč ni nihče niti pogledal, dete pa je očitno vso noč jokalo, ker je drugi dan bilo brez glasu in izsušeno. To je ugotovila zdravnica na viziti, ki tudi kar ni mogla verjet, da ni prišlo do napake pri tehtanju, ker je čez noč otrok kar precej izgubil na teži. Zato so mu morali dajati glukozo, da so ga spravili k sebi. Pa še bi lahko naštevala stvari, ki so se dogajalo v kranjski porodnišnici, pa jih ne bom. Samo toliko sem napisala zaradi tega, ker me je tole primitivno natolcevanje, kako ene mamice komplicirajo in mislijo, da bodo sestre rodile namesto njih, pa da krivijo osebje, če gre karkoli narobe, tako razpizdilo, da me že dolgo časa (skoraj od doživetja kranjske porodnišnice naprej) ni nič. Še nekaj: kaj pa porečete na tole situacijo? Moja znanka je prvič rodila v kranjski porodnišnici z "urgentnim" CR, po tem, ko je rojevala že ne vem koliko ur in je otrok bil že klinično mrtev, da so ga po CR oživljali. Ima seveda posledice, k sreči motorične narave. Ko je rojevala drugič, prav tako v Kranju (ne vem, zakaj), jo je med porodom prijela panika, da spet ne gre tako, kot bi moralo (prvič ji je otrok namesto v porodni kanal lezel nekam drugam). In ker je bila reva vsa prestrašena, je prišla babica arogantno v sobo z listom papirja in svinčnikom, češ da naj podpiše, da noče sodelovati!!! Daj premislite malo, preden pišete take traparije.
|