fighter
|
Prevare se marsikdaj zgodijo ker je priloznost, ker je doma varno, lepo in dilgocasno, ker nekdo pride v krizo srednjih let in potrenuje potrditev itn... To se je pred nekaj leti zgodilo pri nama. Izvedela sem šele po 6ih mesecih, ko je bilo že konec. Doživela sem tak šok, da ni za govorit. Verjela sem, da v takšnem odnosu, kot ga imava midva, do krize ne more prit. Zato pa nisem videla, da bi pa moj mož se dokazal še pri kateri drugi. Izvedela sem zato, ker je postal nervozen, kao problemi v službi. Zapletel se je s sodelavko,katere se ni mogel znebit, zraven pa ga je žrla vest. Sprejel je vso odgovornost, neštetokrat sem ga vprašala, kaj bi morala jaz naredit, da do tega ne bi prišlo, pa je bil vedno zaključek-nič. Kako pa potem naj rešiva zakon, če ni nič za rešit? Če jaz na to nimam nikakršnega vpliva in sem naredila vse, potem nimava prihodnosti. Želel si je samo, da jaz oz. oba čimprej pozabiva in da sva spet ''''stara'''' midva. Dokazoval in dokazoval je znova in znova, da nikoli več, da mu je bila to življenksa šola. Sodelavka ni odnehala, za njim hodila v službi-je popizdil, pa še vedno ni nehala in je z njo prekinil vse stike. Popiljala sms-e, katere mi je takoj posredoval, pisala pisma , ki mi jih je prinesel, klicala pod skrito št., da se na skrite št. več ne oglaša, potem je začela klicat mene, hodila okrog naše hiše, da sva bila tik pred tem, da kličeva policijo, ampak se je potem umirila. Midva sva imela boj leto in pol. Borila sem se samo s sabo, kako sem lahko šla čez to, zakaj nisem videla prej, a je najino celo življenje laž, želela konec.....imela sem nihanja od tega, da mu verjamem do tega, da morava narazen. Ko sem bila na dnu, se mi je opravičeval, obljubljal , ponovnvno dokazoval.....vzganjala sem tak psihični teror, da če bi bilo obratno, jaz tega ne bi vzdržala. Iz mene je vrela bolečina in ponižanje.....Po letu in pol pa mi je bilo vsega dovolj. Sprostila sem se in mu ponovno zaupala. Sodelavka še vedno išče sitk preko drugih, dobi hladen tuš, ker ji ne uspe in je nekaj časa mir, pa spet proba in to traja še vedno. Me pa to sploh ne gane, ker mi mož pove. V tistem času mojih nihanj, bil je ''''dober'''' vikend in sva ga malo spila, možu se je razvezal jezik in mi povedal podrobnosti. Zaključek je bil , da je pri nama vse klapalo, da je hotel probat, če je mogoče kje boljše in je naletel na (njegove besede) frigidni stvor. Ne bom o podrobnosti, je pa rekel, da še kaj tako smrdljivega in gnilega v življenju ni ne videl ne doživel in da naj mu verjamem, da je resnično bila življenska šola. Tako, da ga je '''' tisti zgoraj'''' fajn štrajfnil . Hotela sem vedet vse, ker nisem mogla dovolit, da me nekaj žre. Morala sem slišat, da vidim če sploh lahko predelam in greva naprej. Rešila sva zakon, že lep čas sva ''''stara'''' midva , še malo bolj odpičena, kot sva bila . Sodelavka na naju nima več nobenega vpliva.... če pa mi samo prikrije- en sms, karkoli, tudi če ni bilo nič, je konec. Zve se vse, pa tudi če čez 10 let, je konec.Takšnega boja se več ne grem....kje kdaj, zakaj...ni šansee. Pohojena, vzemi si čas za razmislek. Ne rabiš ga TAKOJ sunit. Narazen lahko gresta kadarkoli, če ne boš zmogla. Vem pa da boli, tako prekleto boli, ko ti ljubljena oseba zarine nož v hrbet.
< Sporočilo je popravil fighter -- 30.1.2014 0:31:26 >
|