|
Jessy -> Brazgotina po CR (19.9.2005 16:32:13)
|
No, pa še bolj podroben opis!
Mi smo bili vnaprej dogovorjeni za datum CR-ja, zaradi nožne vstave. V porodnišnico sem mogla priti en dan prej, zjutraj, na tešče, kjer so mi vzeli kri, vodo, naredili CTG (3x v tem dnevu) in to je bilo tudi vse za tisti dan. Naslednje jutro, so me zbudili ob 5.20, da sem šla pod tuš, nato pa en oddelek višje, v sprejemno v porodno sobo, kjer sem bila deležna britja in klistirja. Zatem sem šla v porodno sobo, kjer me je babica priključila na CTG, zmerila pritisk, v drugo roko so mi vstavili iglo in takoj začeli dovajati infuzijo. Medtem je prišel moj mož, ki je bil zraven - še sreča, da je pisal namesto mene, saj sem v desno roko dobila infuzijo in me je takoj malo bolelo. Potem so me odpeljali v kirurško dvorano, možu pa so rekli, da ga bodo prišli iskat, ko bom pripravljena.
Tam so me posedli na kirurško mizo. Anestezist mi je povedal, kako se moram vsesti in izbočiti hrbtenico. Zelo natančno je otipal mesto vboda (kakšni 2 minuti je porabil za to), nato pa mi naročil biti čisto pri miru. Takrat mi je vstavil injekcijsko iglo, ki prav zares ni nič bolelo (pa me je na smrt strah igel) in me vmes spraševal po počutju, kakšnem posebnem okusu v ustih. V cca 20. sekundah so mi noge postale tople in čez par sekund so me že polegli na mizo. Kirurg je takoj začel razkuževati trebuh, babica mi je vstavila kateter, pokrili so me z rjuho in začeli z akcijo. POZABILI SO MOJEGA MOŽA!!! Sem vprašala, kje je in so ga takoj poklicali. Ja, bil je zraven mene in sem zelo vesela, da je bil tako korajžen, saj me je njegova prisotnost izredno pomirjala! Skupaj sva čakala in uslišala prvi jokec najine hčerke. Ko so jo zavili v rjuhico in mi jo prinesli pokazat, da sva se malce ponoskali, so skupaj z možem odšli v porodno sobo, kjer so jo "porihtali", mene pa v miru zašili.
Potem so me peljali na intenzivno. Vmes so se ustavili, da mi je mož za kakšni 2 minuti prinesel hčerkico in smo bili malce skupaj, potem pa so me odpeljali na intenzivno brez Neje. Obiskov na intenzivni ni, tako da je mož takoj šel domov.
Tam sem bila deležna izjemne nege, saj so me non stop nadzorovali. Infuzija mi je tekla 24 ur, vmes so dodajali razne protibolečinske injekcije in tudi za krčenje maternice.
Vprašala sem, če mi bodo kaj pripeljali Nejo, pa so rekli, da bodo. Pripeljali so mi jo nekje okrog 15h in jo pri meni pustili vse do 20h, nato pa so jo odpeljali, da sem si lahko odpočila.
Prvih 24 ur ne smeš vstati, zato tudi imaš kateter. Voda kar sama odteka tako da te sploh nikoli ne tišči lulat. Tudi kakat te ne tišči, ker je bil klistir, pol pa dobivaš infuzijo, tako da spet nimaš kaj pokakat. 
Na intenzivni je res lepo poskrbljeno. Tudi za otroka poskrbijo, če joče. Meni so pomagali pristaviti, da sva se dojili takoj, ko so jo pripeljali. Pa vsakič ti jo oni dajo v posteljo in nazaj v njeno posteljo, saj ti ne smeš in ne moreš.
Kateter sem imela 48 ur in sem bila prav vesela, ker si takoj res švoh za sprehode do wc-ja.
Če vas še kaj zanima, pa vprašte.
|
|
|
|
- ja, kako bi pa naj otroka ven potegnili, če bi vrezali 3 cm??? 
Je prenizko, da bi se.. 
Bi najraje kirurga 
Tako da če jo hočem zakriti moram imeti res zelo visoke dvodelne kopalke. Šivov mi niso ven pobirali, le na začetku in na koncu kjer so vozelček naredili mi je babica s pinceto ven potegnila, saj sem tudi jaz baje imela en dolg notranji šiv (torej je sao črtica, nič pikic okoli da bi izgledalo kot zadrga). Tuširala sem se pa jaz itak lahko 7. dan, v bistvu bi se lahko že prej, samo kaj ko so mi v porodnišnici vsi drugače rekli.
), vendar je lepa. Ne da se prešteti šivov, ker se sploh ne vidi, kje sem bila šivana. Sem pa imela take šive, da so sami odpadli. Odpadli so že v porodnišnici in 6. dan, ko sem šla domov, je bila rana že popolnoma suha in brez šivov.
