patrino -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (14.4.2014 20:02:56)
|
IZVIRNO SPOROČILO: lily32 IZVIRNO SPOROČILO: Plus minus Verjemi mi, če je želja in interes je tudi čas za to. Glede na to, da jaz moram biti v službi 8 ur, vsa dodatna izobraževanja, branja literature ipd., pa moram opraviti v ostalem času, mislim, da si lahko učitelj, ki je v šoli prisoten 4 ure, ostale si pa sam razporeja, tudi najde čas, za dodatno izobraževanje, če le želi. [sm=smiley36.gif] Ta je pa dobra! Katera šola je to? Moram takoj menjat delodajalca, ker jaz moram tu, kjer sem zdaj zaposlena, delat vsak dan od 7.30 do 14.00. In za vse te ure moram doma pripravit priprave in pogosto tudi gradivo. IZVIRNO SPOROČILO: Plus minus Toliko otrok z PP niti ne more biti samo v enem razredu OŠ, in določeni otroci s pp imajo spremljevalce ves časa pouka, tako da to je eno govorjenje na pamet. Razen gibalno oviranih je takih zelo malo. Ostali imajo 2-3 ure tedensko defektologa in preostanek ur so v razredu. In ko smo že pri govorjenju na pamet: Koliko ur si preživela v razredu, da tako suvereno govoriš, kako delo poteka, kako je z izobraževanji, prilagajanjem gradiva ....? Vsaka ima po svoje prav in vsaka po moje po malem potencira in pretirava. Lili, ti predvsem pri tistem poboldanem. Če delaš v pedagoškem poklicu- konkretno v šoli, ti iz prve roke lahko povem, da pretiravaš pri vsakodnevnem delu, ki naj bi trajal vsak dan od 7.30 pa do 14.00. Ga ni učitelja, ki bi to drgnil vsak dan, ker je na račun vsakodnevnih priprav ter dodatnih občasnih popoldanskih dejavnosti, učiteljeva delovna obveznost na samem delovnem mestu krajša, kot ti pišeš.Priprave in druga papirologija se še vedno piše doma in si zato zaradi tega manj časa prisoten v šoli na delovnem mestu. Če pa ti to vse delaš v šoli, čeprav bi lahko doma, potem pa verjamem, da si toliko časa tam. Samo potem doma nimaš niti s prstom za migniti glede službe. Res je tudi, da so učitelji in njihova predanost delu, učencem in njihovi osebni rasti , pač različna. Seveda je delati v zadnjem času v tem poklicu težje kot pred leti in to je tudi en od razlogov, da učenci s PP predstavljajo v razredu posebno zahtevno skupino. So pa po drugi strani različni DSP-ji in prilagoditve, ki jih včasih pač ni bilo. Če je bil otrok tako ali drugače moteč, drugačen, itd, je bil kaj kmalu pošiban v prilagojen program. Sedaj se je to malo omejilo s takšnimi in drugačnimi prilagoditvami in temu primernimi strokovnimi delavci, ki le to izvajajo. tu ne gre samo za urico dve na teden, temveč ima marsikdo vsakodnevno pomoč, tudi če ni gibalno oviran. Učitelj ni sam kot Don Kihot v razredu , temveč ima kar dosti pomoči. Psihologa, DSP- jevce, socialnega delavca- skupaj z vsemi tudi naredi IP in kakšnih hujših prilagoditev in garanja čez leto , ki bi ga imel na plečih le učitelj, pač ni. Seveda, pa je nekaj tudi na njem, vendar ne tako zelo hudo, kot to radi nekateri pedagoški delavci prikažejo. Zelo veliko pa je seveda odvisno od same empatije ter predanosti temu poklicu. Pedagoški poklic je pa že v osnovi takšen, da je potrebno neprestano doizobraževanje, kajti brez tega stagniraš na profesionalni in osebnostni ravni. Seveda bi vsi učitelji radi učili le otroke brez problemov, vendar lahko mirne duše povem, da bi tudi učenci zagotovo radi imeli takšne učitelje, ki bi malo manj svojih domačih problemov, frustracij in fobij nosili v razred in bili tam res le kot človeški pedagogi. Ampak, če jih razumeš in delo malce prilagodiš, ti znajo dati veliko več kot običajni otroci. Tega nisem nikoli razumela. Zakaj dajo ti otroci veliko več kot "običajni"? Ker vidiš večji napredek ali je kaj drugega zadaj? Mali me zbode to, če štekaš, kaj mislim. Ker tudi "običajni" otroci lahko dajo ogromno... Ronja, mogoče zaradi tega, ker so ti "običajni" otroci ponavadi na vseh področjih običajno sposobni ali pa na vseh področjih malo nad povprečjem. Tisti " posebni" otroci, so pa na prvo žogo in ob neprofesionalnem neempatičnem pedagogu in ne preveč zainteresiranih starših, velikokrat zgube na vseh področjih. Če pa pridejo v roke nekoga, ki ima nekaj volje, znanja in želje iz teh otrok nekaj narediti in jim pomagati, pa se ob strokovnih prijemih, prilagoditvah predvsem pa ob razumevanju posameznikov, kaj rado pokaže, da to sploh niso zgube, temveč na določenih področjih prav nadpovprečno sposobni. Velikokrat brez posebnega truda dajo v koš tiste 2 običajne" otroke, če se jim le da možnost. Nemalokrat so to skriti talenti za tuje jezike, matematiko, z nadpovprečnimi dispozicijami na področju umetnosti,...vendar so vse te sposobnosti velikokrat skrite za njihove pomanjkljivosti, hibe, negativna področja. Tako potem lahko ob pravem pedagogu in ob pravih prijemih tak otrok zablesti in zacveti na določenem področju in zaradi tega se poveča njegova samopodoba in se popravi tudi na tistem področju, kjer je bil prej živa pogrebščina. Če pa pride v roke nezainteresiranemu , predvsem pa zgrevanemu pedagogu, pa ga lahko dva metra pod zemljo pokoplje tudi tam, kjer bi drugače blestel.
|
|
|
|