ronja -> RE: Osebna prepricanja in starsevstvo? (11.10.2013 9:03:00)
|
Moram priznat, da sem v takih primerih zelo vesela, da nisem sodnica... Zdi se mi sicer prav, kar je rekel oz. da so njegovi argumenti dobri in tudi po danih informacijah mislim, da bi dete preživelo, če bi jo prav čas peljali k zdravniku (po tem kar so pač takrat pisali, nisem zdravnica, da bi lahko sodila), zato se strinjam, da če je to res, je to smrt iz malomarnosti - ker bi se jo dalo preprečit. Bi mi pa bilo zelo težko obsodit starše, ki so izgubili otroka, ker se mi zdi, da je to že najhujša kazen, ki si jo sploh lahko zamisliš... Verjetno menita, da sta naredila vse, kar sta lahko. Ne vem, če bi sicer lahko živela ne da bi znorela... Na splošno pa sem bila po prvem porodu čisto paf, ko sva pripeljala tisto malo štručko domov in sem spoznala, da nama je prepuščena na milost in nemilost. Seveda hočemo starši dobro otrokom, vsaj večina, vendar se mi je vseeno zdelo čudno, da tako zelo nebogljeno dete nima nobenih pravic, da ga nihče drug ne ščiti - mislim, če je ne peljem k zdravniku, ga pa ne bo imela - prav to sem se takrat spraševala, da bi moralo bit obvezno, čudno mi je bilo, da tega nihče ne kontrolira - pa so se mi vsi režali. Saj jih razumem, samo 1 na 1000000 se pa zgodi kak tak primer. Pa ker zdravnik vidi lahko tudi kake zlorabe ali nasilje. Zato se mi zdi že ok, da je zakonsko določeno, da mora imet zdravnika. Tašča mi je zadnjič pravila o družini, kjer mama šola doma vse otroke, ki pa si zelo želijo it v šolo - ker jih je več šolskih, sklepam, da so vsaj nekateri že najstniki... Mislim, da bi si recimo toliko star otrok moral imet možnost take stvari sam izbrat... Razumem, da pri 6ih še ne dojamejo in nimam nič proti šolanju doma, za nekatere primere gotovo boljše... Vendar če si otroci obupno želijo v šolo in to vsi, da mama jamra, koliko časa ji jih bo še uspelo zadržat doma... to se mi pa ne zdi ok. Ne bi je dala zato v zapor, bi pa vsekakor dala starejšim otrokom možnost, da se odločijo, kako se bojo šolali...
|
|
|
|