Poka
|
Hvala, punce... To je pač življenje, eni odidejo, eni pridejo in sem se nekako sprijaznila s tem. Vedno so bili z nami, ko smo jih potrebovali in vedno bodo z nami, ko ne bomo vedeli kako in kaj, ker se vedno spomniš kako so pa to babice naredile (in amme in dedki itd...). Se je pa zgodila ful smešna stavar včeraj - ena babica je že ful dolgo bila v domu in ni točn vedela zase. Menda je nekaj govorila, da ima sestrična dojenčka in take stvari, pa ga v resnici nima, še partnerja ne. Očitno je prišlo do ene zmešnjave in mi je prišla ena sorodnica čestitat za dojenčka Pri nas pa sploh še nihče od mlajših nima otrok, sem mislila sicer da ima sestrična, ker se nismo dolgo videli. Boga babica, si mislim, je vsaj imela eno veselje, v domišljiji, mogoče pa celo kakšne slutnje Za protokol si pa mislim, da še sreča da imam kratkega Jaz se teh injekcij ful bojim in sicer ne, ko mi jih drugi dajo, nikoli mi ni bil problem, že od malega se niti kot otrok nisem jokala, ampak sama si to dat, ojoj, groza... Zadnjič mi je pa vzela kri za eno preiskavo, verjetno vas je večina bila (tist, kako rezervo jajčec še imaš...), sem imela pa po tem celo plavo roko in me je bolela dva dni, da je premikat nisem mogla. Ponavadi pri men ni teh problemov, sam me je pa zdaj strah, da ker ne znam dajat injekcij, da verjetno bom cela plava.
_____________________________
<a href="http://lilyslim.com/"><img src="http://sddf.lilyslim.com/0M3Cp2.png" width="400" height="80" border="0" alt="LilySlim Diet days tickers" /></a>
|