|
pridkana -> RE: Aprilčice 2014 (25.4.2014 15:21:07)
|
No pa se še jaz javim..odkar smo doma facebook še približno pogledam, za kaj več pa ni časa...se še vedno navajamo.
Isabel se je rodila 12.4.2014, na edini dan, ko sem ji en večer prej rekla da naj prosim ta dan počaka, da bi se šla mami najest čokolade v Radovljico na festival čokolade. Ponoči so me malo pred 1 uro zjutraj zbudili 3 popadki, potem jim je sledilo še nekaj nerednih manj močnih, okrog 3h se je pa začelo zares. Popadki vedno bolj močni, malo me je begalo ker sta bila 2 ali 3 skupaj, pa potem cca 10 minut pavze. Okrog 5ih sem šla pod tuš, potem sem pa rekla mojemu da če ne bo vstal da se sama zapeljem pa ga pokličem če bo kaj. Tik preden sva speljala sem imela še en čist mejčken popadek pa sem še rekla mojemu da imam občutek da se bo vse nehalo, do ac itak ni bilo nič, niti ko sva zapeljala na ac nič, pa sem rekla da če do naslednjega izvoza nau nič obrneva, pa zapelje čez mostiček in me je zrukalo in zvilo. Malo pred 6 uro zjutraj sva pozvonila na vhodu porodnišnice in ko je ženski glas vprašal po kaj sva prišla sem čisto zatrokirala. Pogledam mojega in s težavo izjavim da sem verjetno pršla rodit. Odpre nama vrata, meni pa začnejo solze tečt ker ne vem če bom zmogla. Mojemu so rekli da se naj vsede, mene pa so povabile naprej, me zaslišale k da sem zagrešila zločin, nato sem se mogla preoblečt in je rekla babica da me bo pregledala. Bolelo je kot hudič, ona pa ugotovi, da je vse skupaj še zelo visoko, da pa sem 3 cm odprta, priključi me na ctg in nadaljuje se zaslišanje. Potem zapusti prostor in ko se vrne pogleda ctg in spet gre. Po več kot 1 uri mi je bilo že pošteno slabo in ko pride nazaj jo prosim če me lahko prestavi ali odklopi, pa reče da bi rada da zdravnik vidi tale ctg. Itak koj pamika pri meni...pride zdravnik, pogleda ctg, nekaj zamrmra in gre. Babica mi reče da me bo sklistirala, potem pa naj grem za eno uro k mojemu in predihavam popadke. Med popadki mi je postalo slabo, tako da sem mogla it še bruhat, sem pa mislila da me bo raztrgalo. Še vedno 3 popadki skupaj in malo pavze, bolelo je pa za znoret. Zvijam se po stenah na hodniku, slabo mi je bilo, pa pride mimo ena zdravnica in reče, da se samo preobleče in da bomo šli noter. V tistem me zvije popadek in mi reče da naj grem raje kar v porodno, in tam predihavam. Sicer sem dobila tisto porodno sobo, kjer si noter sam in je še radio noter, ampak jaz sploh nisem vedla da je bil prižgan. Predrejo mi mehur in vlije se topla tekočina, ki kar teče in teče in teče. Zamenjajo mi podloge, pa se prijetna toplota kar ne neha. Babica je bila super prijazna, mi je kazala kako naj predihavam popadke, vmes mi je postalo še enkrat slabo, jaz si držim usta, ona pa teče po papirnato ledvičko....ah ja... nato sem rekla da bi imela ultivo, kot nalašč sploh ni nikogar dobila in je ratala še ona malo živčna. Končno me zadrogirajo [sm=bravo.gif], pridno predihavam popadke, se lepo odpiram, pri 7 cm pa se moji popadki ustavijo. Rečejo da mi bojo dali umetne, jaz flegma pa rečem ja ni problema. Tej so šele boleli. Ko sem bila odprta 10 cm, se naše malo dete sploh ni hotelo spustiti, nato pa panika, zaradi možnega distresa plodu carski rez. Odklopijo mi ultivo, mene trgajo popadki, peljejo me v operacijsko, privezali so mi noge in roke, mene je metalo po mizi ob popadkih, mislim da sem tudi kričala, spomnim se samo ogromno ljudi ki so čvekali, ženski glas, ki je trikrat opozoril da bom naravno rodila če me naujo hitro pripravili in nato glas, ki mi reče: gospa zaspali boste. Potem se delno spomnim da sem hotela vstati iz postelje in so me vlekli nazaj pa da sem spraševala kje je Iza....spet me je zmanjkalo, nato pa se počasi zbudim, ob meni je bil moj možek, kmalu pa so mi pripeljali tudi mojo princesko. 49 cm in 3180 g, ko jo je sestra prislonila na zizo pa je tako povlekla, da me je kar zabolelo....in nepopisni občutki. Je pa reku moj, da sem ko so me peljali z dvigalom tako smrčala, da je reku da se očitno počutim kot da sem doma...
Po nekaj dneh sem izvedela od ene mamice, da jo je moj možek v tistem času, ko sem jaz zakomirana spala pestoval najin zakladek in jo ljubkoval, gledal, ljubčkal, in da česa tako lepega še ni videla. Ja, tudi moj dragi ima očitno še eno stran, katere do sedaj jaz nisem poznala[sm=smiley2.gif]
Danes je stara 13 dni, skoraj vsako noč doma nama nagaja, ko noče zaspati po dojenju in smo pokonci do naslednjega s tečkanjem in jokom...podnevi pa je veliko bolj pridna. Še vedno imam kake šibke trenutke pa se zjokam (ponavadi ko tečka in ne vem kako ji naj pomagam in to traja in traja in traja...). Se mi pa zazdi da občasno še vedno ne dojemam da jo imam[sm=smiley36.gif] Aja, ker midva otrok od prej nimava, imava pa psa, naj povem da jo je čudovito sprejel in na začetku ko je ona jokala, je jokal tudi on, zdaj pa hodi za nama in nama ko se dojimo piska z igračkami in jih polaga na mojo posteljo (zaenkrat se dojimo še v leže, ker nama v sede nekako ne gre)
No, pa sem jo napisala....
|
|
|
|