petea
|
IZVIRNO SPOROČILO: patrino Nikoli ne bodo vsi zakoni dobri, pravični in 100 % sprejemljivi za vse. Stvar je taka, da do neke mere jih lahko krmilimo tudi mi, vendar le do neke mere, potem pa nimamo žal kaj odločati in spreminjati tako kot bi posameznikom pasalo. Taka je reala. Tisto kar lahko spreminjamo in v večji meri pišemo na kožo sebi, pa so partnerski dogovori. In najini mnenji se razlikujeta predvsem po tem, da po moji oceni trenutna ureditev ustreza vsaj 99 % staršem, nova pa ne bo niti 50 %. In to zato, ker kljub partnerskim željam po drugačnem dogovoru možnost, da je samo en starš doma, ne bo več mogoča. IZVIRNO SPOROČILO: patrino In po dosedanjem zakonu sta se vidva pač odločila da boš ves čas porodniške doma le ti - pa ti po zakonu ne bi bilo treba. Kljub zakonski demokratičnosti le tega s partnerjem po svoji volji nista izkoristila. Temu primerno sta se morala spopasti s posledicami (partner ni bil toliko z otrokom, kot bi lahko bil, ti nisi šla prej v službo, čeprav bi lahko šla ...) za katere ni kriva država, temveč vajin dogovor. Pravzaprav smo zaradi tega, ker sem jaz koristila porodniško, lahko veliko več časa preživeli skupaj. Pač specifika zahtev najinih služb. In ne, ne bi mogla iti prej v službo. Namesto tistega oddelanega meseca bi bila samo strošek delodajalca, saj bi bila na bolniškem dopustu, saj sem imela zaporedne nosečnosti in sem imela v drugi in tretji zdravstvene težave, zaradi katerih ne bi mogla delati svojega dela. Mimogrede, zakaj pa NI demokratična izbira staršev, da bo en starš v celoti na porodniškem dopustu, če je to njuna želja in odločitev? IZVIRNO SPOROČILO: patrino Če bo sprejet predlagani zakon, predvidevam, da se bosta odločila isto in vama bo en mesec propadel. Otrok bo moral pač en mesec prej v varstvo ali pa boš ti zadevo doštukala. Bistvo je v tem, da vama bo dala država zopet izbiro, čeprav se mnogim zdi to prisila. Ali bo en mesec z otrokom oče, ali na suho mati ali pa bo moral prej v varstvo. Tu pa se začnejo družinske prioritete. Zakaj bi morala država izmed vseh pomembnih zadev imeti kot prioriteto tvojega otroka, če ga vidva s partnerjem nimata. Če bosta otroka v primeru , da ne boš mogla biti z njim doma ti, raje dala v varstvo drugam, kot bi ga en mesec doma imel oče? Na to bi morala država po tvojem mnenju in mnenju marsikoga s svojimi zakoni misliti v prvi vrsti, lastna starša pa vseeno v prvi vrsti mislit na zaslužek in biznis?? Pa ne spet s tem, da očetje pa ne morejo vzeti mesec dni dopusta , pa da bojo vse privat mini firmice šle cu grunt, če bodo očki privatniki malo več z otročki...Še enkrat ponavljam- ne podpiram zakona, ki je predlagan, mi je pa bedno vedno znova brati jamranje čez državo, pa kako je mačehovska do otročkov v državi, med tem ko se dva starša v partnerstvu ne moreta odreči določenim materialnim ugodnostim in dobrinam, ki jih prinaša očkovo visenje v službi od jutra do večera. Pa se tu ne gre le za golo preživetje. Za to ni treba garati 24 ur na dan in 365 dni v letu. Tu gre za nekaj drugega. za nabiranje materialnih dobrin, ki jih ni in ni nikoli dovolj. Čisto vsi imamo radi luksuz in marsikaj dragega bi si omislili, če bi si lahko. Pa si velikokrat ne. Vsaj nekateri raje izpustimo iz rok kakšen biznis in namesto stalnega grabljenja in izkoriščanja vsake najmanjše možnosti za zaslužek, tu in tam malo dvignemo roke in se malo spomnimo, da smo za svoje otroke odgovorni tudi moralno in ne le materialno. Le mi in ne država. ... Glede podobne zadeve na drugi temi pa: že dlje časa tudi tam kaj preberem (tudi tvoje komentarje, ki so podobni tem tule...v smislu kako bi bilo lepo, če bi država zakone sprejemala preudarno, če bi država...če bi...), vendar v bistvu tam med hormonsko naspidiranimi nosečnicami seveda ne moreš pričakovati, da bo kdo podprl predlagani zakon. Čeprav me je tu in tam kakpen komentar pozitivno presenetil v smislu zavedanja, da je prav, da povemo kaj nam ni všeč, butnemo ven jezo in nestrinjanje, vendar je še bolj prav, da se končno zavedamo, da smo sami kovači svoje sreče. Ne država. Ona bo seveda prej poskrbela za svojo blaginjo kot za blaginjo naših otrok. Nama s partnerjem so otroci prioriteta. Če ne, jih ne bi imela. In pri večini izbir v življenju je njihova dobrobit ena izmed prednostnih pogojev pri odločanju. In glede na najine zaposlitve je tudi odločitev, da v celoti koristim porodniške jaz, bila takšna. Tudi finance so pomemben vidik izbir. Ne, ker bi to ustrezalo samo (samo) staršem, ampak ker to pomeni, da če ima družina višje dohodke zaradi določene odločitve, posledično tudi otroci lažje živijo. Sem že napisala, da v vseh primerih, ki jih poznam, je oče koristil dopust, ker je imel nižje prihodke od mame. In tudi vem, da so nekateri od njih precej težko kombinirali tiste mesece. Nekateri pa seveda prav uživali. Napisano pa je v temah tudi že bilo, da so nekateri očetje uradno na (očetovskem) dopustu, v resnici pa vsaj določen čas delajo, kar ustreza delodajalcu zaradi zmanjšanja stroškov njegovega dela. In ja, če bi v času, ko so bili moji otroci dojenčki, veljal ta zakon, bi v naši družini tisti očetov mesec najverjetneje propadel, saj bi ga moj dragi zelo težko uspel koristiti. Kombinirano koriščenje pa bi pomenilo samo, da bi oba oddelala svoje delo v polnem obsegu za manj plačila. In ne, moj dragi ne 'visi' od jutra do večera v službi. So pa res posamezni dnevi, ko je zdoma cel dan, del leta tudi več dni. In ni 'sam svoj šef' ali zaposlen v kakšni firmici. In v tej temi se pogovarjamo (večinoma) nenoseče forumašice, ki tudi ne podpiramo zakona. In ne moremo biti svoje sreče kovači, če nam nekdo (beri: država), naše delo in življenje ves čas otežkoča ali celo onemogoča.
|