grašek
|
hojla, da malo pokomentiram, čeprav sem kar crknjena lethe - glede službe je seveda problem, če je delo strašno monotono, brezvezno..., jaz bi razmišljala, če si dvignete kvaliteto življenja, če boš v službi - manj stresa, ker boste lažje plačevali vse stroške..., torej, če gre bolj za to, da bi še ena plača res pomagala, bi jaz sprejela - ne glede na dolgočasnost, če gre bolj za to, da si boste lahko kaj več privoščili, npr. nova oblačila, počitnice, pa bi bolj razmislila. Včasih počitnice in nove zadeve ne odtehtajo vsega stresa, če ti v službi ni všeč. Pa razmišljala bi tudi, če obstaja kakšna možnost, da bo M brez službe, pa da jo bo težko dobil, tudi v tem primeru bi sprejela. Če bi mi to dolgočasno delo pomenilo neko možnost napredovanja čez nekaj let in bi tako prišla do boljše službe, bi tudi sprejela. Če bi mi ta služba omogočala, da si plačam neko izobraževanje, ki si ga sicer ne bi mogla privoščiti, pa si s tem izboljšam karierne možnosti, bi tudi sprejela. Če je kolektiv sicer zdrav, pa so dobri odnosi, se da tudi dolgčas lažje zdržati. Pa ne misli, da te nagovarjam, da sprejmi, sploh ne. Samo želela sem predstaviti, kako razmišljam. Morda si sedaj maloo v paniki, ker nas vse še dajejo hormoni, po moje se je treba lotiti plusov in minusov - razumsko, pa predebatirat z nekaj ljudmi, toliko, da slišiš sebe govorit, ko ubesediš, je včasih lažje ugotoviti, kaj bi bilo za narediti. Srečno, srečno! Camino - sasa33, čestitke, ja, ursonok, jaz tudi raje tečem in sem že študirala, kako bi šla tekaško na Camino, ampak sem ugotovila, da ne znese, rabiš spremstvo, ker ne moreš nositi prtljage, pa težko pretečeš več kot 30km na dan, toliko pa itak tudi prehodiš. Moj Camino je bila 2x pot Ljubljana - Piran, tek na morje, 175km v šestih dneh, saša33, verjetno mimo vas (Stari maln, Zaplana, Logatec). Drugače pa po moje ni neizvedljivo, da bi sedaj šli na Camino, ko imamo otroke, vzameš kemper, M vozi in čez dan zabava otroke, me pa tečemo, hodimo, karkoli. Tako je šel en par, ona je hodila, on pa jo je vsak večer čakal na cilju, a brez otrok. No, ne vem, kako bi sicer naši M gledali na ta načrt, a glede na to, da smo v bolećinah rojevale, pa nosile otroke bi se nam radi oddolžili. Eh, sem že preveč duhovita. sover - super sanje, jaz sem zadnjič sanjala vse mogoče, ves čas me je pa nekdo prebujal, pa sem zjutraj se spomnila 5 različnih sanj, že od nekdaj veliko sanjam, se spomnim sanj še ko sem bila stara 5 let, morda še manj, sem imela pa tudi obdobje nočnih mor v otroštvu, ko se sploh nisem mogla zbuditi, morda je tako pri Abelu, no, jaz sem sanjala matematiko filipinab - pogumno, da se selite, a se bo M vozil na morje v službo? peeby, dansas - baje je jutri nesnežen dan, upam, da bo tudi petek ok, za seznam meni ni tako nujno, da smo gor, se bodo pa razlike v razvoju in kilaži z leti zmanjševale, no moj M je šest let mlajši, kil pa ima kar nekaj več čas zase - se strinjam z vsemi, si ga je treba vzet, jaz bi si ga komot tudi zvečer, pa si ga ne, pa nujno rabim gibanje, sicer veliko slabše funkcioniram, no, sem prijadrala čez celo javljanje, ne da bi svojo srčico omenila, res je fina, danes samo toliko grem spat, še malo preberem M. MOntessori, potem pa sanjat črnčke
|