ronja
|
Sama nisem karakter, ki bi se znal umazano boriti in pred takimi, kot je tvoja tašča, pogrnem na celi črti. Od osebe, ki pravi, da me ljubi, pričakujem, da me ne bo izpostavljala trpinčenju in mi prigovarjala, naj potrpim, ker tako pač je. Torej bi šla.
Še en podpis.
Ana, petea in lulu sta ti dobro svetovali - ti si tista, ki si se postavila na noge in se lahko še bolj, ni on en in edini, s katerim si lahko in ni ti treba vsega potrpet.
Ampak včasij je lažje reči ne znam.
josephine, on pravi, da ne zna, ti praviš, da on ne zna, ona bi pa morala sprejet, da pač ne zna in da se ona ne bo spremenila in pustit, da jo žalijo, ali kako (njegova rešitev je,d a naj se pač ne meni za mamine zmerljivke... jaka rešitev)
Nejga postavlja med obe v zelo težek položaj in čaka da ga bo rešil. On ga noče oz. po mojem mnenju bolj ne zna, ker verjetno vse to skupaj tudi njemu ni všeč.
Ja, bogi revež, no! Itak da ni nikomur všeč met probleme - samo rešujemu tid stvari, ki nam niso všeč, ne? To je pač stvar odraslosti;). Jasno, da pričakuje, da bo on rešil - kdo bi pa pričakoval, da bo partner rekel, eh, saj nima veze, če te moja mama žali...
Mislim, da normalnemu človeku izbira starši ali partner/ka, ne bi smela predstavljat neke strašne dileme. če je to tak problem, potem naj ga mamica rajiš obdrži, hvala lepa za takega fanta...
Potem pa morata oba tašči postavit mejo do kje lahko gre.
On ni do zdaj nikjer pokazal, da bi nameraval mami postavit meje. Karkoli zagrozi, traja kak dan ali dva, sicer pa reče partnerki, da naj pač ignorira...
Saj jih ni treba. Samo odditi skoz vrata ni vedno najboljša možna rešitev. Je zgolj najlažja. In če se prav spomnim ni nihče svetoval eni punci, ki je imela pred kratkim težave s sodelavcem v službi zaradi žaljivk naj oddide skoz vrata in pusti sužbo zarad tega. Pa je po moje službo lažje zamenjat kot svojega partnerja. Vsi so iskali neke druge možne rešitve. Pri taščah jih pa nihče ne išče ampak vsi napišejo samo idi.
Josephine, meni se zdi bistvena razlika, ali ti s človekom živiš, se srečuješ vsak dan, ga vidiš vsak dan... Punca, ki jo je užalil sodelavec, je to napisala, ko se je to zgodilo prvič,poleg tega z njim ne dela vsakdan, ni v njeni skupini, ampak v drugi in imajo samo sem pa tja kak skupen sestanek. če bi napisala, da se ji to ež dalj časa dogaja in to vsak dan, bi ji vsaka napisala, da naj najde drugo službo. Pa je vseeno veliko lažje poslušat nekaj takega od nekoga, ki ti ni nič kot od nekoga, ki je blizu nekomu, ki ga imaš rad...
In sprašujem se, če bi on s tem, da je odšel dokazal, da ima partnerko rad, s čim še bi to njej moral dokazovati in do kam bi to peljalo? Da mame ne bi smel peljat kam, it k njej na obisk, kmalu še po telefonu se ne bi smela slišat? Ker tudi te stvari lahko partnerko motijo in ji kradejo varnost (čeprav tega ni napisala in to je verjetno moje posploševanja, a tovrstnih debat je bilo tu gor nešteto).
Bubu bibi, mama bi še vedno obstajala, ga klicala in on bi ji pomagal, povabila bi ga na kavo in bi kdaj šel, včasih bi šla tudi oba skup - vendar to ni tak problem, ker se tašča drugače obnaša, ko je on zraven, na splošno so takrat bolj previdne;). Veliko stvari je lažjih iz distance. Tudi otroci če bi prišli, bi lahko videli babico, saj če so skup, ni problem, ne? ji ne govori tega pred partnerjem, glede na to, da se mu laže, da tega sploh ni rekla (če bi bil zraven to nekak ne bi imelo smisla, ne?) Poleg tega je lažje regulirat obnašanje, če starši dojamejo, da če se bojo tako vedli, potem si nihče ne bo želel na obisk... Če pa živijo skup, ji je pa vseeno.
PS: če bi mi soseda grozila, se drla name in me zmerjala, potem bi mi bilo zelo čudno, če bi ji lubi hodil v trgovino, pa nosil stvari gor, ja. eni smo tako čudni:D.
podpis pod mateyko, tudi sama bi se čutila odgovorno, da moji starši ne delajo grdo z njim in to pričakujem od njega. Meni se zdi to v bistvu normalno...
Josephine, rane seveda nastanejo, kadar je kaj narobe v odnosih, vendar se tudi zacelijo:). In sem 100%, da nastane rana tudi, če te tašča zmerja in partner to dovoli. Zakaj bi potem njej svetovala, da naj vztraja v odnosu, ki jo rani. Tako da ranjen nekdo bo - ali on, ker bo zapustil mamo ali pa ona, ker jo mama zmerja. Prvo se mi zdi nujno za odraščanje, če tega do zdaj pač še ni uspel, drugo pa niti pod razno ne nujno...
s tem da se osdeliš, je vse to lažje - postavljat meje in omejit tako izkoriščanje ki meji na bolestno navezanost
Podpis.
Kar se poroke tiče, sama čutim enako kot vijoličarka, vendar je možno, da bi tebi dala tisto varnost. Vseeno se bojim, da ne moreš karakterja spremenit z enim obredom...
se počutiš tako varno s to osebo, da se upaš poročit
Živiš nevarno
probleme (in rane) svojih staršev otroci radi ponotranjajo, zato rane tudi na otrocih. če jih otroci ozavestijo in vidijo v luči kakršne so, pa to niso več rane, so pomoč za duhovno rast in izboljšanje samega sebe.
Podpis. In če tako gledaš - vendar ne moreš najljubšemu odreči možnosti, da duhovno raste;).
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Kaj je še tisto, kar si sama ne moreš dati? 
Sem znorela. Sem povedala najprej takoj na mestu njej svoje, potem še možu, potem ji je pa še mož dal boga. 
