Frodo Bisagin
|
IZVIRNO SPOROČILO: liliana
Na eni strani postavljas "pomembnosti predšolskega učenja oz. pripave otroka na šolo" na drugi pa zagovarjas pomembnost spontanega "piljenja mozganov". Prevelika kontradiktornost.
Ni kontraditktornost....ker sem jaz debatirala zgolj na temo o pomembnosti predšolskega učenja.....in pri tematiki predšolskega učenja, jaz zagovarjam pomembnost spontanega "piljenja možganov".....
Podelila si torej vzgojno varstveni proces v vrtcu in izobrazevalni sistem na dve loceni zadevi. Naredila si tocno to, kar (kljub stroki) trdis, da je nemogoce in nesmiselno. Predsolsko ucenje v nasem sistemu je pravzaprav predsolska vzgoja in slednje razvoju otroka, saj ne spada vsako ucenje v izobrazevanje.
Morda pa zgolj nisi jasno napisala in zagovarjas "spontanost" in nepomembnost "predsolskega ucenja", ker spontanost in ucenje (kar je premisljeno dejanje) sta si kontradiktorna in ne gresta skupaj.
Predlagana knjiga iz prejsnjega posta ti je verjetno odgovorila na izmisljeno pomembnost spontanega "piljenja mozganov". Spontanosti, kot ze receno, namrec ni. Nekdo otroka vzgaja - stars, vtec, ulica, sosed, televizija, internet...
Moje otrostvo je bilo izjemno. Bili smo zunaj v gozdu, na pesku.. nikoli ni bil problem , ce smo se umazali, ce smo bili blatni, zeleni od trave. nekdo bi rekel "spontano smo pilili mozgane", pa to ne bi drzalo. Evalvacija tistega kar smo cez dan poceli, povezovanje tistega kar smo doziveli z pogovori, s knjigicami, komentarji.. je bila se kako usmerjena vzgoja, ne glede na to koliko je navidezno bila baje "spontana". Vzgoja brez prisile in z upostevanjem otroka ni niti najmanj spontana. Prav ta je najbolj premisljena in dovrsena.
Se pa spomnim ene tete iz koroske, ki je razlagala kako spontano vzgaja otroke. To sponatno vzgojo bi pa osebno prej imenovala zanemarjanje kot spontanost. Otrok se je spontano moral spomniti in ugotoviti, da je boljse da ne kaka v plenico ampak na straniscu tako, da ga je pokakana plenica mocno motila. Seveda je pa to nekaj casa trajalo, da se je odvil spontan proces oz. pavlovljev refleks. Tista otroka, si sedaj ze dokazano, nista prav dobro "izpilila mozgane". O spontanem "piljenju mozganov" in vpliva le tega dovolj zgovorno prica tudi romska populacija, ki se vecinoma spontano "pili" in "vzgaja".
Pač ne more biti striktne ločniče med izobraževalnim in vzgojnim sistemom.....ker sta povezana.....
Ce sta povezani to se ne pomeni, da ne moreta biti striktno locena (razen v primeru ce zgolj zlonamerno ne zlorabljas pojem striktno). Imamo dva pojma, locena pojma, ločena sistema in tocno se ve kaj je kaj.
Pa se res tako točno ve kaj je kaj......? pošiljanje otroka iz razreda je predvsem vzgojni ukrep .....ki se lahko izvede zato, da izobraževalni proces nemoteno steče.....
Ne vecinoma - posiljanje otroka iz razreda je vzgojni ukrep, vendar njegov namen ni vzgajati, temvec kot sama ugotavljas ima namen zagotavljanja nemotenega izobrazevalnega procesa. Enak spuscanju rolet, ce se zaradi sonca ucenci ne vidi na tablo.
tudi "kaznovanje" učencev s tem, da z negativnimi ocenami ne sme v višji razred je vzgojni ukrep.....
Neverjetno. 
Imamo otroke, ki so vzgojno zelo vprasljivi, ucno pa uspesni in taksni izdelajo razred. Ocenjuje se znanje - izobrazba in ne vedenje oz vzgojna komponenta. Ocenjevanje vzgojne komponente (vedenje) je ukinjeno. Ocenjevanje primerne obleke, primernega sedenja, primerne frizure, uspesnost brisanja table itn., kar je spadalo pod "vedenje" se v sodobni soli ne ocenjuje.
Zato v bistvu ni potrebno spreminjati zgolj sistema izobraževanja.....ampak sistem vzgoje, ki se prepleta z izbraževanjem v vzgojno izobraževalnem procesu......
Torej pustimo usmerjenost izobrazevalnega sistema v reprodukcijo in gremo spreminjati vzgojni sistem.. kaj bo to spremenilo v usmerjenosti solskega sistema? Nujno potrebno je razumeti, da otroci ne tvorijo izobrazevalni sistem, oni se mu prisilno prilagajajo. zato tudi otroci, ki so popolnoma razlicno vzgojeni , celo izhajajo iz povsem razlicnih kultur, vrednot itn... v dolocenem izobtrazevalnem sistemu dosegajo enako usmerjene rezultate. Otrok, ki izhaja iz razmisljajoce druzine bo zgolj glede na izobrazevalni sistem padel v reprodukcijo, ce bo hotel funkcionirati v danem sistemu. Sistem oblikuje in usmerja ljudi, posebej mlade ljudi. Sistem pa tvorijo institucije in interesi, kot tudi interes, da se javno solstvo privatizira.
In da se izobreževalni sistem v šoli lahko nemoteno odvija, je nujno potrebno, da učitelj ob izobraževanju izvaja tudi vzgojne elemente...
Da se delovni sistem v podjetju odvija mora nadrejeni izvajati (po tvoji logiki) vzgojne ukrepe - oddaljitev od delovnega mesta, znizanje place, dodeljevanje stimulacij in nagrad... Vse to pa ne pomeni, da ce je v podjetju kaj narobe, da je treba menjati sistem vzgoje v vrtcih; povsem komot je namrec problem v napacno zastavljeni poslovni strategiji podjetja.
In glede na probleme, ki jih navajaš, da se pojavljajo v šoli kot izobraževalnem zavodu, ni toliko problem v sistemu izobraževanja ampak v sistemu vzgoje, ki ga trenutno v šolah, kot izobraževalnih zavodih ni.....ker učitelj v šoli več ne sme izvajati vzgojnih elementov, da bi sistem izobraževanja ustrezno stekel......
Ucitelj izvaja vzgojne prijeme in ukrepe. Dejstvo pa je, da je osnovna naloga sole, da izobrazuje, kot je osnovna naloga proizvodnega podjetja , da proizvaja in ne, da vzgaja udelezence izobrazevalnega ali delovnega procesa. Delavec, ki slabo dela dobi (naj bi) odpoved, ucenec, ki se slabo uci, pade (naj bi) razred.
Vzgojni element je tudi neponavljanje razredov, ker to ni spodbudno za razvoj mladostnika in ga ne smemo traumatizirati, temvec ponuditi se kaksno moznost. Vzgojni element je tudi pisanje domacih nalog s strani starsev - ker ne bomo frustrirali otroka. Vzgoja povsem skladna s permisivnimi smernicami , kjer - otrok ne sme "zajokati".
In vzgoja je v prvi vrsti domena staršev, prav tako priprava na šolo.....ker pa starši ne vzgajamo svojih otrok enako in ne pripravimo otrok na šolo enako, se v šoli zberejo različno izobraženi in različno vzgojeni otroci.....
Popolnoma prav je, da imamo razlicno vzgojene otroke v soli. Vzgoja namrec ni samo kakanje in lulanje ter branje pravljiv. Vzgoja otroku daje sistem vrednot po katerem se bo ravnal. Popolnoma zgreseno bi bilo, ce bi vsi morali biti vzgojeni po istem kopitu. Vzgoja je odvisna od druzine v dolocenem segmentu - verske vzgoje, odnosa do druzine, eticne vzgoje itn.
Zato imamo pa izobrazevlani sistem, ki ne posega v to domeno (zato imamo tudi javni izobrazevlani sistem in zasebni, ki pa lahko posega v to domeno - katoliske sole posegajo v versko vzgojo). V javni soli ne bodo obsojali istospolno usmerjene, ceravno domaca vgoja vodi ravno k temu, ali ne bo obsojala locene zenske, ceravno otroku doma privzgajajo misel, da so locenke lahke zenske itn...
In ce nekriticno vzgojo vzamemo kot domeno starsev in izopbrazevanje podredimo vzgoji oz. domeni starsev,l ali to pomeni, da izobrazevlanega sistema ne potrebujemo , ker smo v nasi domeni starsi tisti, ki lahko najvec damo? - retoricno.
in ker imamo strogo ločnico v izobraževalnem procesu med vzgojo in izobraževanjem smo tam kjer smo.....v izobraževalnem procesu ni vzgoje....
Seveda da je vzgoja tudi v izobrazevalnem procesu, kot tudi v delovnem procesu, vendar ne v taki meri, da bi izobrazevalni sistem utopili v vzgojnega. Ce bi stoka zastavila tako,l kot ti zastavljas bi vsaka interakcija vdeh oseb bila vzgoja, pa in.
Opazam, da ne ves, da imajo sole izobrazevalni načrt in vzgojni nacrt . Izobrazevalni je namenjen pouku , ker je v njem levji delez izobrazevanja, vzgojni nacrt pa popoldanskem varstvu, kjer je levji delez vzgoje (ceravno pisejo tudi domace naloge). To je tisti del, ki nadomesti starse dokler so v sluzbi. Smatra se, da so otroci po 5. razredu OS dovolj samostojni, da tega vec ne potrebujejo.
Farmacija in medicina sta dve zanosti, povsem jasno / striktno loceni (tudi faxa sta dva) vendar povezane ( vse znanosti so navsezadnej povezane), pa to ne pomeni, da ne smeta sodelovati in da se ne nadgrajujeta. Na silo tlaciti farmaceuta da bo odgovoren za diagnosticiranje je pa nesmiselno in skodljivo. Na silo tlaciti (druzinsko) vzgojo v izbrazevalni sistem je skodljivo. Prav (druzinska) vzgoja - permisivna v nasem primeru je kriva, da mame in ocetje delajo naloge namesto otrok. Saj namesto otrok kuhajo, cistijo, nabavljajo, placujejo racune... Boljse bi bilo za samostojnost otrok, da so starsi malo manj "vzgojni".
_____________________________
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. V celem mestu so glih 3 montesoriji izmed 1000 vrtcev. Nekatera šola ima vrtce ne vse, pa to se mi zdi bolj zaradi denarja in povpraševanja. Ker vrtec je rudnik zlata. Nekako bi pričakoval da bi se nek program iz vrtca npr montesori potem nadaljeval tudi v šoli, pa se ne. Če ima v vrtcu montesori način dela, ga v šoli ne bo imel. Torej 1 šola, ki ima 3 različne vrste programe v vrtcih, z različnim načinom dela, različnimi igračkami, pripomočki, ene z več ali druge z manj dela-učenja-igranja. Na koncu itak samo šteje kaj znaš. In tudi ti otroci so lahko zavrnjeni- ni garantiranega mesta. Imajo prednost oz naj bi imeli prednost, ker še vedno večjo prednost dajo komu drugemu. 
. Ker ko pridejo v šolo, ne začnejo že z poštevanko in pisanjem romanov, ampak še naprej obravnavajo črke in številke. Ma ko pridejo do 6 leta, se mi zdi, da niso nič kaj bolj naprej kot v slovenskih šolah. Nič prej se ne učijo poštevanke
