|
Sadrika -> RE: januarčki 2013 (25.7.2013 13:25:27)
|
Majči, tudi meni je že zmanjkalo idej za hranjenje, čeprav OH znam menjat (krompir, riž, polnozr.testenine, polenta, prosena, ajdova kaša.....), pri zelenjavi se pa vrtimo okoli iste (korenček, špinača, bučke, koruza, cvetača), sem probala majhen košček dati rdeče paprike, pa ni bilo ok, prav tako brokoli. Sadja pa še nismo veliko (jabolko, hruška, marelica, breskev, melona, lubenica, banana), pa tudi samo tu in tam.
Kar zadeva tašče, te pa občudujem, da zdržiš pod isto streho, jaz si ne predstavljam. Mene že čisto znervira v tisti uri, ko se vidimi 1x-2x na teden. Ma smo že tako daleč, da se z mojim vedno več kregava zaradi njiju (ker na koncu sem itak kao jaz "preveč občutljiva"). Problem je, ker je tast isti, začne tašča, on še potem podkuri. Ma ko gresta domov, se vedno počutim kot da sem najslabša mama in sem čisto povožena in potem jokam na skrivaj, da me moj ne vidi in me je strah že vnaprej, ko bosta zopet prišla in sem z vsakim dnem bolj nervozna, ko jih ni, ker se samo bliža dan, ko bosta pozvonila. In ne morem verjet sama sebi, da sta me lahko tako sprovocirala, da sta me pripeljala tako daleč. Ali so to še vedno hormoni? Do poroda smo se tako lepo razumeli in sem ju imela tudi rada. Majči, tudi meni dela to, "ja, kam te je pa spet dala, ja ka te je spet dala spat, ne zehat, ko te bo spet v kinderpet porinla, kak te je pa dons oblekla, ka ti je pa dons skuhala, pa take, nikol direkt meni...
Mi2 sva te dni bolj okoli doma, oz. pod domačo hruško na odejici in ga imam tudi kar nagega (posledično več peremo odejice [sm=smiley36.gif]), ga pa vsake toliko časa malo namočim v njegov bazenček. V vozičku je seveda v plenički, prav tako v stanovanju
|
|
|
|