|
ronja -> RE: Prvošolčki 2013 (24.3.2015 11:25:55)
|
ronja,
mislim, da je čisto dober sistem, da dela počasi in temeljito
če bodo imeli dobre osnove, bodo veliko lažje nadgrajevali znanje
To tudi sama mislim, ker sem inštruirala veliko takih, ki so meli kar probleme z osnovami in je bilo potem ubitač dalje delat... Samo Ronji pa to ni problem in bi komot šla dalje - in se potem malo bojim, da bi pa imela veliko luknjo, ker pač še niso vzeli, pa bi ji bilo težko nadoknadit. Sicer pa - glede na to, da uči učiteljica cel razred, bojo že moreli nekak vse vzet:D. Sprašujem, ker se večina staršev pritožuje, da jih ne bo nič naučila, meni se pa zdi ok, da jih pusti bit še malo otroci. Samo včasih ne vidim stvari realno;).
Meni se ne zdi, da bi pričakovali od nas kako strašno delo doma, meni nikoli nič ne rečejo, da naj kaj delam z njo; kar reče na roditeljskem vsem, navadno itak že zna, ko pridem domov, navadno preverim in potem se ne sekiram in nič ne delam z njo "za šolo". PO drugih strani pa par mamic njenih sošolk pravi, da morajo veliko delat za šolo, tako da res ne vem več nič. Ene pa pravijo, da jih ne bo nič naučila in da morajo zato one delat z otroki doma, da se bojo kaj naučili... Kar se matematike tiče, sem sicer pomirjena, ker je bila spet zelo dobra na kengurujčku in glede na to, da je to nacionalno tekmovanje, verjento ne more met nekih lukenj, če je to dobro naredila.
Branje in pisanje ter računanje mora otrok utrditi do konca drugega razreda......in brez domačega dela pri ne gre.......temu se skoraj ne da izogniti, če želiš, da bo otrok utrdil...
Lili, meni je to čudno... Se ne spomnim, da bi kdaj doma utrjevala snov ali se učila v oš. Ok, brala sem, za bralno značko pa tudi kar tako, ampak zato, ker mi je bilo pač všeč brat, sem hotela zvedet, kaj se dogaja v knjigi, ne zato, ker bi bilo to zahtevano, nikoli mi noben ni rekel, da naj grem brat (niti jaz ne rečem tamali). In isto se mi zdi zdaj pri tamali... Nikoli nisem imela občutka, da bi sama doma morala računat, starši z mano ziher niso, jaz pa s tamalo tudi ne... A je to res tako nujno?
Brat, pisat in računat zna (če pa jo iznenada vprašaš 74+18, pa rabi še kar nekaj časa), samo če sem te prav razumela, se vidve učita doma okolje - kdaj je bil rojen Prešeren, pa koliko tednov ima leto itd... Tega se ne more sama učit, ker še nima kje sama dobit teh informacij... Zato sprašujem. Za branje in pisanje me ne skrbi, pa za matematiko tudi ne, tisto je itak logično in kar je logično, se ni treba učit:). Kasneje je matematika tudi malo piflarije, ker pač ne moreš vsakič posebej izpeljavat a2-b2=(a-b)(a+b), ali pa trigonometrija in kombinatorika, kjer pač se moraš naučit določene formule, da sploh lahko kaj počneš... ampak to pride kasneje. Malo se bojim, da ne bi videla, če bi me moj otrok rabil... Po drugi strani pa ji nočem dihat za ovratnik, če ji gre lepo sami, ker se mi zdi super, če imaš svobodo in občutek, da sam zmoreš (vsaj meni je bilo to vedno fajn). Samo lahko je tanka linija in lahko je ne vidiš... Ker mi je že veliko mamic pravilo, kako je bilo v prvih 2 razredih vse super, potem pa v 3., ko so ocene, bam, groza... Zato sprašujem, kakšni so standardi...
|
|
|
|