liliana
|
IZVIRNO SPOROČILO: daddy
Kaj pa vem, mi smo si jih kar naglas, vsekakor bolj kot si jih danes o kakem aktualnem voditelju ..... sem bil najstnik, ko je Tito umrl. Spomnem se, da so ljudje dejansko jokali. Nisem takrat najbolj dojel, zakaj, ampak ni se mi zdelo, da bi bili žalostni pod prisilo. Ali narejeno.
Da, za Goli otok smo seveda slišali, že takrat. Za povojne poboje tudi. Za nas je bilo to takrat del zgodovine, tako kot vojna. Nekaj, kar se je zgodilo, a nas ne ogroža.
Seveda smo ljudje jokali.....jaz sem bila v prvem razredu, ko je umrl.....in še zdaj se spomnim prvega občutka, ko je Tomaž Terček v solzah sporočil, da je Tito umrl.....prvo, kar sem pomislila...."Vojna, bo.....Nemci nas bodo napadli.".....
V bistvu res nobene bistvene razlike.....takrat politična indoktrinacija, danes potrošniška indoktrinacija......takrat smo pomislili, da nas bo zunanji sovrag napadel, če je Tito umrl....danes pa takoj pomislimo, da če nam država vzame 18 EUR otroškega dodatka na mesec, da ne bomo mogli preživeti meseca, čeprav nam vseeno še 2000 EUR ostane.....
Drugače pa jaz imam na sprejem v pionirje in mladince tudi fajn spomine.....pač pričakovnje in občutek, da nekaj postaneš, da nekomu pripadaš, je fajn občutek......pa pesmi iz tistega časa so mi tudi fajn, Jugoslavija, Druže Tito mi ti se kunemo, Računajte na nas sploh.....
Pa v časih visoke inflacije vem, da so najbolj obogateli skladiščniki,.....samo to je bilo že v času po Titovi smrti....
|
Natisni
. Prvi maj je bil zelo pomemben praznik. Vsi smo šli peš na bližnjo goro, tam je bil piknik. V šoli je vedno nosil darila dedek mraz. V šolo smo od prvega razreda naprej lahko hodili sami in peš, pa smo se pri tem počutili svobodne in varne. Pri malici smo obvezno dobili florove tabletke, ki jih nihče ni maral in smo jih potem skrivali po vseh kotih. 
