domača naloga - jugoslavija (Polna verzija)

Forum >> [Skupnost RR] >> Čvekanje ... v tri dni ...



Sporočilo


mikina -> domača naloga - jugoslavija (26.11.2012 18:55:22)

Naša šolarka ima za naloga starejše vprašati kako je bilo za čas Jugoslavije. Ker sva midva takrat bila še najstnika se nama je "sviralo" za Jugoslavijo. Ta mala pa gnjavi, da mora imeti nalogo narejeno.

Evo in tukaj ste v na vrsti. Kakšne spomine imate na Jugoslavijo?




Tippi -> RE: domača naloga - jugoslavija (26.11.2012 19:17:50)

Čisto dvomim, da se tukaj ne bodo odvijale kakšne težje politične debate, vseeno povem nekaj črtic mojih spominov na jugoslavijo. čisto mimo politike, samo moji občutki, kako sem jo jaz živela.

Zame je bila jugoslavija domovina, na katero smo bili ponosni. čutili smo, da nekam pripadamo in bili na svojo domovino izredno ponosni. Ga ni bilo otroka, ki ne bi žarel od ponosa, ko je dobil pionirsko knjižico in ko je postal pionir, s pionirsko kapico s peterokratko rdečo zvezdo in rdečo rutico. (v detajle grem zato, ker predvidevam, da je to tisto,kar bo punčici pri opisu pomagalo in kar bi bilo lahko zanimivo za otroke). Dan mladosti, štafeta mladosti, to je bil poseben dan. Vsi za enega, eden za vse. Bratstvo i jedinstvo. Jugoslavija je bila povezovalna.

Jooooj koliko je še tega. Puščam prostor ostalim, da nadaljujejo. [sm=smiley1.gif] Mogoče pa pridem še kaj dopisat...




Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (26.11.2012 19:42:04)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]




Tippi -> RE: domača naloga - jugoslavija (26.11.2012 19:51:35)

pa epski partizanski filmi in igrice v gozdu: partizani proti fasistom oz. Nemcem...


in je ni bilo hujše kazni za počasnelost, ker nisi pravočasno dvignin roke, da bi bil partizan in si moral pač biti nemc...jaoooo kaj hujšga!




Tippi -> RE: domača naloga - jugoslavija (26.11.2012 19:53:03)

prve pice so ble debele 5 centi, kaj je ze bla tista legendarna LJ picerija tam pod danasnjo Borzo - ampak so ble totalna eksotika in smo jih skoraj po bozje castili user posted image


korabar [sm=bravo.gif] potem pa še parma pri maksiju




alda -> RE: domača naloga - jugoslavija (26.11.2012 20:21:42)

V času jugoslavije končala oš.,srednjo šolo in skoraj 3leta faxa.
spomini: lepi!
Delali so vsi, ki sem jih poznala, nihče ni jamral, da je izkoriščan, .
Oba starša sta bila "navadna" delavca ,a hišo sta zgradila brez problema,.
Na dopust smo hodili v počitniško hišico na morju, ki jo je mati najela preko firme po zelo ugodni ceni.
Največje veselje je bilo,ko sta šla starša v šoping v Avstrijo in prinesla Milko in Haribo bonbone,ki jih takrat ni bilo dobit pri nas.
Ker se je smelo nosit čez mejo le določena vsota denarja,sta preostanek skrivala.
V najlepšem spominu so mi ostale male trgovinice, kjer je bil pult in ti je trgovec sam prinesel kar si hotel in tiste steklene posodice napolnjene z bonboni, ki si jih lahko kupil na deke!




Stanislava_ -> RE: domača naloga - Jugoslavija (26.11.2012 20:46:20)

V šoli se je ocenjevalo vedenje - in to je bilo pomembno.
Učitelji, ki so hodili v cerkev, so bili 'označeni'.
Imeli smo zlet.
Tito se je oblačil kot dostojen človek in kadil cigare in v Jugo pripeljal eksotične živali in eksotične avtomobile.
Malico smo plačevali, razen najbolj revnih (običajno so to bili kmetje).
Vsa nalivna peresa so puščala in prsti so bili modri [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image].
Šola se je začela ob osmih.
Uporabljali smo temno zeleno napol prozorno milo.
Tudi tabla je bila zelena in se je brisala z gobo - ZELO si se moral potruditi, da ni bila vsa belo šekasta.
Učitelji so zamujali na ure (to je bilo fajn [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]).
Za malico je bil vedno enak polbel ali polčrnkruh. Jogurt je bil praznik.
Znanje se je cenilo in je bilo vredno [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image].
Tako je bilo v šoli.








Stanislava_ -> RE: domača naloga - jugoslavija (26.11.2012 20:51:24)

IZVIRNO SPOROČILO: alda

V najlepšem spominu so mi ostale male trgovinice, kjer je bil pult in ti je trgovec sam prinesel kar si hotel in tiste steklene posodice napolnjene z bonboni, ki si jih lahko kupil na deke!


Sladoleda je včasih zmanjkalo in smo čakali tovornjak z lučko, žogico in kornetom. Kasneje sta prišla Tom in Ježek (mogoče Ježek že prej?).
Prašek je bil pakiran v vrečkah iz blaga (eko ni produkt kapitalizma [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]), ki so se potem uporabljale za kuhinjske krpe (ne vem, zakaj tega še vedno ne počno?).
Kruh je bil bel, črn, in polbel.

V trgovinah je bila gneča, sploh ob sobotah je bilo treba čakati v vrsti. Računi so se seštevali ročno na kos papirja. Bil je prometni davek, ki se ni prikazoval in računal posebej.
Banane so bile, ko so bile...vmes jih ni bilo (izbirčneži in razvajenci bi bili danes srečni [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]).





pelin -> RE: domača naloga - jugoslavija (26.11.2012 20:59:57)

vse to ja...pa še...v petem razredu oš smo imeli poleg angle še en tuj jezik in sicer srbohrvaščino (srbo po naše), kjer so nam razdelil imena otrok iz neke šole v Beogradu v Srbiji....osebno sem si z enim dekletom dopisovala v cirilici kar tri leta...v osmem razredu, je bila tradicija , da so nas peljali za en teden po Jugoslaviji....Nabasan avtobus odtrganih pubertetnikov s cigareti v žepih đekija, prvi valkmani na ušesih in fušanje ob Suadi, Bolje biti pijan, Ružo ružice, Lipe cvatu... in postanki v Dubrovniku, na Kozari, v Jajcih, Mostar, Titograd, Beograd,Neretvi .....V Beogradu so nas k sebi domov vzeli osnovnošolci in jaz sem imela srečo, da sem prišla ravno k tistemu dekletu, s katerim sva si dopisovali vsa ta leta...Čudovita pristno Srbska družina, ki me je pričakala s tradicionalno žlico sladkega na pragu in pospremila s toplim objemom ob slovesu, ki ga nekako še danes čutim...lepi spomini...žal so se nam ti dogodki takrat zdeli nekako samoumevni....ko bi le vedeli....odnosi so se precej ohladili, čeprav so nam  isto leto vsi ti srbski osmošolci vrnili obisk v Sloveniji, ko so tudi oni potovali podobno kot mi.... in nenazadnje čisto prekinili , ko so se pričeli tisti pripetljaji na Kosovu....dolgo sem se spraševala, kaj se je zgodilo s tistimi ljudmi tam dol...s tistim dekletom...lansko leto sem jo slučajno snela na Facebooku....takoj se me je spomnila in me od takrat vabi, naj se kaj primajam v Beograd...kdo ve mogoče pa le nekoč....zagotovo bo zanimivo...vendar dvomin, da tako lepo kot v času naše ljube Juge[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]




Anonimen -> RE: domača naloga - jugoslavija (26.11.2012 21:49:24)

Tudi jaz se Jugoslavije ne spomnim preveč dobro, saj sem v času osamosvajanja hodila šele v 1. razred ... se pa spomnim tega, kako sem nestrpno čakala na oknu (tudi cel dan če je bilo treba), kdaj se bo mami vrnila iz Avstrije in mi prinesla kinder jajček ... ma to je bilo tako veselje, da je bil joj [sm=smiley36.gif] ... pa zdaj prinesi otroku kinder jajček, pa pričakuj da te bo gledal ko malega bokca še cel teden ...




Katy78 -> RE: domača naloga - jugoslavija (26.11.2012 21:57:35)

Mi smo bili zadnja generacija, ki smo dobili pionirske čepice in rutice. Spomnim se, da nismo dobili značk za na čepico in jo je meni dal starejši brat, matr sem bila važna. [sm=jezicek.gif] Pa spomnim se, kako so ob obletnici Titove smrti ob uri smrti zatulile sirene in je bila navada, da so se ljudje na cesti ustavili čeprav takrat, ko se jaz spomnim, to ni bilo več tako zelo striktno oz. so ljudje že opuščali, ampak jaz in prijatelji iz ulice smo šli takrat zanalašč ob glavni cesti da smo se ob zvoku sirene ja lahko ustavili. [sm=jezicek.gif] Pa kakšna čast je bila za tiste, ki so nas izbrali, da smo šli v pionirski opravi pozdravit vlak bratstva in enotnosti, ki je v parih sekundah švignil mimo naše postaje. [sm=smiley1.gif] Pa kako smo se vozili glede na sode in lihe reg. tablice (ali kako je že bilo) in smo se enkrat vozili v službo in vrtec z našim avtom drugič pa z očetovim sodelavcem. V vrtcu se spomnim vzgojiteljice, ki je vedno, ko smo šli na sprehod, pela Druže Tito mi ti se kunemo, pa kako je fotr v avtu navil radio na glas, kadar je bila Od Vardara pa do Triglava. Joj, saj ne morem verjet, koliko se stvari še spomnim... Lepi spomini, ni kaj.




Stanislava_ -> RE: domača naloga - jugoslavija (26.11.2012 22:03:57)

IZVIRNO SPOROČILO: Katy78

Pa kakšna čast je bila za tiste, ki so nas izbrali, da smo šli v pionirski opravi pozdravit vlak bratstva in enotnosti, ki je v parih sekundah švignil mimo naše postaje. [sm=smiley1.gif]


Ponosni smo bili na svojo državo, ma bilo kakšna je že bila.




Tippi -> RE: domača naloga - jugoslavija (26.11.2012 22:08:59)

Jaz sem se spomnila na moj star dvojni kasetar, z najlepšimi zvočniki ob straneh, ki mi ga je oči kupil v maxiju na obroke. joooj je bilo to drago, ku žafran! pa potem spektrum računalnik. pa zraven kasetar in adapter, pa so se tiste igrice loudale u **** dolgooooo! tabogatejši so imeli komodorja.

pa kako je bilo luštno bit zunaj, in nihče ni trepetal, da se nam bo kaj zgodilo.
igre: ravbarji in žendarji, pa gumitvist, pa frnikule...pa cele dneve in popoldneve smo pletli zapestnice. Tud za kosilo ni bilo časa, tolk se je dogajalo.

pa stari telefoni na vrtečo številčnico. joooj kaj bi ga mela! nobenih mobitelov. si šel peš do prijatelja, če ga pač ni bilo, si šel pač do naslednjega. vedno si koga našel za igro. če pa slučajno ni mogel priti ven, si poskusil čez pol ure še enkrat. brez telefonov, računalnikov, je bilo več druženja, več pravih stikov.

no, punčka bo kar nekaj gradiva našla za svojo nalogo. pridi povedat, kako je šlo [sm=smiley1.gif]






Katy78 -> RE: domača naloga - jugoslavija (26.11.2012 22:30:29)


IZVIRNO SPOROČILO: Tippi

Jaz sem se spomnila na moj star dvojni kasetar, z najlepšimi zvočniki ob straneh, ki mi ga je oči kupil v maxiju na obroke. joooj je bilo to drago, ku žafran! pa potem spektrum računalnik. pa zraven kasetar in adapter, pa so se tiste igrice loudale u **** dolgooooo! tabogatejši so imeli komodorja.

pa kako je bilo luštno bit zunaj, in nihče ni trepetal, da se nam bo kaj zgodilo.
igre: ravbarji in žendarji, pa gumitvist, pa frnikule...pa cele dneve in popoldneve smo pletli zapestnice. Tud za kosilo ni bilo časa, tolk se je dogajalo.

pa stari telefoni na vrtečo številčnico. joooj kaj bi ga mela! nobenih mobitelov. si šel peš do prijatelja, če ga pač ni bilo, si šel pač do naslednjega. vedno si koga našel za igro. če pa slučajno ni mogel priti ven, si poskusil čez pol ure še enkrat. brez telefonov, računalnikov, je bilo več druženja, več pravih stikov.

no, punčka bo kar nekaj gradiva našla za svojo nalogo. pridi povedat, kako je šlo [sm=smiley1.gif]




Mi smo ga prešvercali iz Nemčije. [sm=smiley36.gif]

Mi je mož pripovedoval ko je pred kratkim sestavljal test (osn. šola) in je iskal slike po netu da jih bo uporabil pri testu in je bil med njimi tudi walkman - je moral otrokom razložiti, kaj je to. [sm=jezicek.gif]




Tippi -> RE: domača naloga - jugoslavija (26.11.2012 22:34:46)

walkman - je moral otrokom razložiti, kaj je to

a jim je razložil tudi, kako je to delalo. vsaj tisti taprvi niso imeli avtoriverza in si moral kaseto vzet ven in malo prevrtet naprej, pa kaseto spet nazaj kontra notrer, da si lahko poslušal en komad dvakrat [sm=smiley36.gif]




Anonimen -> RE: domača naloga - jugoslavija (26.11.2012 22:35:55)


IZVIRNO SPOROČILO: Katy78
Mi je mož pripovedoval ko je pred kratkim sestavljal test (osn. šola) in je iskal slike po netu da jih bo uporabil pri testu in je bil med njimi tudi walkman - je moral otrokom razložiti, kaj je to. [sm=jezicek.gif]

No pa o temle "današnja mladina" tut pojma nima:

[img]http://4.bp.blogspot.com/-EzU0x9S-4ns/Ty-zbcQ4XdI/AAAAAAAAAMM/CcYpBb4dpJE/s1600/384427_291555994219329_266328900075372_767882_822461976_n.jpg[/img]




Tippi -> RE: domača naloga - jugoslavija (26.11.2012 22:36:47)

Otika odlična!!!




gita10 -> RE: domača naloga - jugoslavija (26.11.2012 22:38:44)

jaz pa ne bom pomešala nostalgije na mladost z Jugoslavijo. Jaz sem v bistvu srečna, da je ni več. Prihajam iz obrtniške družine in družine kjer nihče ni hotel biti v partiji. Ker oče svojega političnega mnenja ni nikoli skrival sta starša ostala brez potnih listov, tako, da sva midva z bratom, v šopinge hodila sama z družinskimi prijatelji ali sorodniki. Oče je zaradi par besed pristal v zaporu, hišne preiskave so bile stalnica v naši hiši. Že prej v povojnem času so ubili očetovega dedka, ker se ni strinjal z političnimi dogodki. Moj dedek je imel eden redkih v tovarni visoko izobrazbo ampak ker ni hotel partijske knjiice ni nikoli postal direktor. Drugi dedek je izgubil službo, ker se je poročil cerkveno...
Drugače pa ja, tudi jaz imam večino spominov na svoje otroštvo lepih - še tisti avti, ko smo se en dan vozili z maminim , en dan pa z očetovim avtom so mi zanimivi. Ampak, ko pomislim na vse tiste hišne preiskave in ko so me kot 9,10 letnega otroka izpraševali na policiji kot nekega kriminalca, enostavno si ne žeim da se kaj takšnega ponovi in, da to moj otrok doživi, ker se jaz pač ne strinjam z nekakšnimi političnimi načeli.




Tippi -> RE: domača naloga - jugoslavija (26.11.2012 22:49:06)

Gita razumem ampak ne morem, da ne bi. čeprav sem prva odgovorila na to temo in celo omenila, da očitno brez politike ne bo šlo. Bi rekla čisto na kratko, ker pač ne morem da ne bi. v jugi se ne bi zgodilo to kar se je velikim bojevnikom, v jugi je bila red in disciplina. pustimo na stran, na kateri strani si se znašla. sočustvujem. pa vendar. Če si pisnil, si jo tud stisnil - šamarčino! V jugi fotr tatinskega mulca naslednji dan ni iskal najboljšega odvetnika, ampak je dobil klofuto še od fotra, pa eno noč za rešetkami. Danes? aj jaj jaj. vsi mnogo pravic, dolžnosti pa nobenih. kriminalci se na fiđiju kopajo, tapridni pa na.j.ebe.jo. in nobenega spoštovanja, rešpekta, upoštevanja pravil in zakonov, vsi po svoje, vsak samo za svojo rit skrbi.

ja ja, red in disciplina, pa nam je bilo vseeno lepo. sicer bi pa vsak od nas lahko povedal kakšno ne preveč lepo zgodbo iz juge, ampak tamala v šoli rabi bolj nostalgijo, kako smo doživljali jugoslavijo kot otroci, kot pionirji in mladinci. meni se je fučkalo, če je moral oče na barvo trule višnje za avto čakati pol leta...men je blo fino. jap.




LuLu -> RE: domača naloga - jugoslavija (26.11.2012 22:54:29)

Zdaj ko to berem, sem se spomnila naših mladinskih sob v blokih. Mi smo v naši eni imeli ping-pong mizo v drugi pa plesno skupino in recitiralo smo pred celim blokom in zaplesali. Pa še kak posameznik na kakem inštrumentu. Imeli smo lepe čistilne akcije in dobili značke Trimčkov na koncu... no, tega mislim, da ni več v takem duhu, kot včasih.
Nasploh predstav v bloku.
Kasneje so mladinske sobe najeli ali kaki privatniki ali pa so bile namenjene le za sestanke hišnih svetov. Nobene zabave več.




nejcko -> RE: domača naloga - jugoslavija (26.11.2012 23:26:38)

Bi se lahko kar pod prvi post od Tippi podpisala.

Tudi jaz imam prelepe spomine na svojo bivšo domovino, na vse ceramonije, ki smo jih bili deležni pionirji, na proslave, kjer smo res z žarom in ponosom nastopali, peli in recitirali hvalnice domovini.
Lepe spomine imam tudi na vse prej kot pester asortiman v trgovinah, ampak bil je zakon, haha, lepe spomine celo na redukcijo el., ker nam je takrat popoldan odpadel pouk [sm=bravo.gif] pa kako me je oče vozil v času parnih-neparnih registrskih vsak teden v bolnico na kontrolo in sva si izmišljala cele scenarije, kaj narediti v primeru, če naju ustavi miličnik.
Švercanje čez mejo je bil itak najbolj za otroke fascinantna zadeva, kakšne izvirne ideje in koliko smeha je to poželo.

Najlepše od vsega pa je bilo pričakovanje - joj, kako lepo je bilo, ko smo po skoraj polletnem čakanju vendarle dobili prvi moderni radiokasetofon ... se še prav spomnim, da smo ga postavili v predsobi na tla, se vsi štirje postavili okoli in občudovali utripajoče lučke na ekvilajzerju ... čudež tehnike [sm=smiley36.gif]

Pa ko sva z bratom z radia snemala muziko še na star kasetofon z mikrofonom in doma nihče ni smel tačas niti zakašljati [sm=jezicek.gif]

Ampak vse te stvari so bile tako zaželene, tako pričakovane, da so imele vrednost svetinje. O, ja, tudi barbika, ki sem jo kupila iz druge roke nekje v 7. razredu OŠ.

Pa medsebojna povezanost, vsi za enega - eden za vse. Vsi smo približno imeli enako, pa ni bilo važno oče delavec ali oče direktor. Smo pa delili. Zelo smo bili povezani, res. Vsaj tukaj v mojem okolju.

Pa tako varne smo se počutili. Res, to mi je pa ena od stvari, ki jo najbolj pogrešam iz tistih časov - občutek varnosti tako zunaj na igrišču kot glede prihodnosti.




ZARA -> RE: domača naloga - jugoslavija (27.11.2012 7:57:39)


IZVIRNO SPOROČILO: nejcko

Bi se lahko kar pod prvi post od Tippi podpisala.

Tudi jaz imam prelepe spomine na svojo bivšo domovino, na vse ceramonije, ki smo jih bili deležni pionirji, na proslave, kjer smo res z žarom in ponosom nastopali, peli in recitirali hvalnice domovini.
Lepe spomine imam tudi na vse prej kot pester asortiman v trgovinah, ampak bil je zakon, haha, lepe spomine celo na redukcijo el., ker nam je takrat popoldan odpadel pouk [sm=bravo.gif] pa kako me je oče vozil v času parnih-neparnih registrskih vsak teden v bolnico na kontrolo in sva si izmišljala cele scenarije, kaj narediti v primeru, če naju ustavi miličnik.
Švercanje čez mejo je bil itak najbolj za otroke fascinantna zadeva, kakšne izvirne ideje in koliko smeha je to poželo.

Najlepše od vsega pa je bilo pričakovanje - joj, kako lepo je bilo, ko smo po skoraj polletnem čakanju vendarle dobili prvi moderni radiokasetofon ... se še prav spomnim, da smo ga postavili v predsobi na tla, se vsi štirje postavili okoli in občudovali utripajoče lučke na ekvilajzerju ... čudež tehnike [sm=smiley36.gif]

Pa ko sva z bratom z radia snemala muziko še na star kasetofon z mikrofonom in doma nihče ni smel tačas niti zakašljati [sm=jezicek.gif]

Ampak vse te stvari so bile tako zaželene, tako pričakovane, da so imele vrednost svetinje. O, ja, tudi barbika, ki sem jo kupila iz druge roke nekje v 7. razredu OŠ.

Pa medsebojna povezanost, vsi za enega - eden za vse. Vsi smo približno imeli enako, pa ni bilo važno oče delavec ali oče direktor. Smo pa delili. Zelo smo bili povezani, res. Vsaj tukaj v mojem okolju.

Pa tako varne smo se počutili. Res, to mi je pa ena od stvari, ki jo najbolj pogrešam iz tistih časov - občutek varnosti tako zunaj na igrišču kot glede prihodnosti.


Tukaj se lahko samo podpišem. Lepi lepi spomini.




liliana -> RE: domača naloga - jugoslavija (27.11.2012 10:03:34)

IZVIRNO SPOROČILO: Tippi

Gita razumem ampak ne morem, da ne bi. čeprav sem prva odgovorila na to temo in celo omenila, da očitno brez politike ne bo šlo. Bi rekla čisto na kratko, ker pač ne morem da ne bi. v jugi se ne bi zgodilo to kar se je velikim bojevnikom, v jugi je bila red in disciplina. pustimo na stran, na kateri strani si se znašla. sočustvujem. pa vendar. Če si pisnil, si jo tud stisnil - šamarčino! V jugi fotr tatinskega mulca naslednji dan ni iskal najboljšega odvetnika, ampak je dobil klofuto še od fotra, pa eno noč za rešetkami. Danes? aj jaj jaj. vsi mnogo pravic, dolžnosti pa nobenih. kriminalci se na fiđiju kopajo, tapridni pa na.j.ebe.jo. in nobenega spoštovanja, rešpekta, upoštevanja pravil in zakonov, vsi po svoje, vsak samo za svojo rit skrbi.

ja ja, red in disciplina, pa nam je bilo vseeno lepo. sicer bi pa vsak od nas lahko povedal kakšno ne preveč lepo zgodbo iz juge, ampak tamala v šoli rabi bolj nostalgijo, kako smo doživljali jugoslavijo kot otroci, kot pionirji in mladinci. meni se je fučkalo, če je moral oče na barvo trule višnje za avto čakati pol leta...men je blo fino. jap.



Glej, njeni spomini na Jugo so pač taki.....v tvojih spominih ni izpraševanja policije in hišnih preiskav, v njenih pa so......

Tudi to je bila namreč Juga....zate je to politika, za nekoga, ki je to doživel in se mu oči noso mogle svetiti ob Milki in Manner keksih iz Avsrije ter leviskah iz Ponte Rose, pa so to spomini, ki niso ravno prijetni......




hedviga -> RE: domača naloga - jugoslavija (27.11.2012 12:50:09)


IZVIRNO SPOROČILO: gita10

jaz pa ne bom pomešala nostalgije na mladost z Jugoslavijo. Jaz sem v bistvu srečna, da je ni več. Prihajam iz obrtniške družine in družine kjer nihče ni hotel biti v partiji. Ker oče svojega političnega mnenja ni nikoli skrival sta starša ostala brez potnih listov, tako, da sva midva z bratom, v šopinge hodila sama z družinskimi prijatelji ali sorodniki. Oče je zaradi par besed pristal v zaporu, hišne preiskave so bile stalnica v naši hiši. Že prej v povojnem času so ubili očetovega dedka, ker se ni strinjal z političnimi dogodki. Moj dedek je imel eden redkih v tovarni visoko izobrazbo ampak ker ni hotel partijske knjiice ni nikoli postal direktor. Drugi dedek je izgubil službo, ker se je poročil cerkveno...
Drugače pa ja, tudi jaz imam večino spominov na svoje otroštvo lepih - še tisti avti, ko smo se en dan vozili z maminim , en dan pa z očetovim avtom so mi zanimivi. Ampak, ko pomislim na vse tiste hišne preiskave in ko so me kot 9,10 letnega otroka izpraševali na policiji kot nekega kriminalca, enostavno si ne žeim da se kaj takšnega ponovi in, da to moj otrok doživi, ker se jaz pač ne strinjam z nekakšnimi političnimi načeli.



Ja, to je tisto, kar večina ni poznala ali je pozabila.
Nekateri se pa še spomnimo tudi tistega česar nismo imeli, česar nismo smeli in tistih, ki jih ni bilo pa bi morali biti z nami.
Na otroštvo imamo- upam, da večina lepe spomine, prepričana pa sem da bi jih imeli tudi če ne bi bilo Juge. Pač otroštvo...
Se strinjam z Lilijano, ni politika- so spomini, včasih pač ne okrancljani z nostalgijo...
Prav je , da predstaviš svoji mali svoje, jaz jih bom svojima malo drugače... pa čeprav sta Lučka in Gringo tudi del moje mladosti.[sm=smiley1.gif]






daddy -> RE: domača naloga - jugoslavija (27.11.2012 13:20:17)

Zanimivo, tudi v naši družini nihče nikoli ni bil v partiji, pa zaradi tega nikoli ni bilo kakih težav. Veliko družin sem pravzaprav poznal, kjer ni bil nihče aktiven v KP, pa se ne spomnim, da bi zaradi tega imeli kake težave z režimom, samo zaradi tega dejstva že ne. Res je sicer, da so vodilne kadre nastavljali bolj kot ne po partijskih linijah, a to isto počnejo trenutni vladajoči tudi danes.

Res je, na svojo takratno domovino smo bili ponosni. Ljudje so imeli službe, ne pomnim, da bi takrat kakemu direktorju padlo na pamet, da delavcu ne bi plačeval prispevkov. Do hiše je bilo zelo enostavno prit, precej bolj enostavno kot danes. Kake boljše materialne dobrine si pač moral poiskati izven meja - po kavbojke smo recimo hodili v Trst, tudi v Trbiž. Prav fajn izleti so bli to [sm=smiley1.gif]. Tudi kako stvar ( predvsem tehnične narave ) si pač moral dobiti preko meje - ljudje smo bili kar iznajdljivi. Imam pa občutek, da je bilo tudi dosti več solidarnosti med ljudmi, kot je danes.




Stran: [1] 2 3   Naslednja stran >   >>