LuLu
|
Je nekaj za doma, ni pa za plačati hrano v šoli. Ko je več otrok v družini, ko je en starš, ko je brezposeln, ko ima shebano zgodovino, ko ima toliko sranja v življenju, da eni HB nikoli ne boste blizu tega. Ko jim je s 1.1.2012 odpadlo tudi do 200 eur prihodkov iz socialnih transferjev, ko je toliko bolan, da ni zmožen za kakršnokoli delo, ko se prehranjuje največ iz testenin, riža in doma spečenega kruha iz moke, in vse to dobil na RK ali Karitas, ko je antidepresive, ko ima prek BPP vloženih par tožb zaradi vseh pizd*** ki so mu naredili ali država ali posameznik,...
ki tehtajo ali 600 eur porabiti za položnice, najemnino, vse malice, šolske potrebščine, šolske dodatne športne aktivnosti, kjer skoraj vsi gredo... manjka mu kakih 200 eur na mesec, da bi to samo plačal, kaj šele kupil kako novo oblačilo sebi ali otroku,...
Še naštevam? Poznam nekaj takih oseb, jih pa ogromno ne poznam... ki so v taki situaciji.
Meni nič ni narobe, če nekdo ne pozna resničnih primerov, ko ni za hrano (v šoli) doma pa glih, da niso lačni. Ampak me pa razjezi, da tako mirno nekdo napiše, kako pa ne najdejo teh 20 eur. Od kod? Če pa jim par 100 manjka...
Ne vzeti zdravo za gotovo, kao tisti, ki nimajo imajo subvencije vsepovsod. Tisti, ki pa imajo, pa itak imajo. Včasih so imeli vsi (no, več, kot danes) nekak dovolj... Predvsem od 1.1.2012 temu več ni tako.
Ni vse tako matematično, kot se na prvi pogled zdi. Ogromno tem družinam so preveč zaračunavali vso leto, upravičeni niso za marsikaj, ker so pač prihodki taki kot so... pritožbe pa do danes še niso rešene. In danes je november. 11 mesecev so životarili, si denar sposojali in bogve od kod bodo vrnili. In še tako dolgo bodo morali sposojati, dokler država ne reši njihovih pritožb.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
Konec koncev je hrana primarna potreba živih bitij, pa ne moreš tu šparat.
