ronja
|
Obseg oz. koga obdarujem: moje 3je male in 1 velikega, njegove vse (torej babi in deda + svak in svakinja + 2 nečaka), letos prvič mojo nečakinjo (njeno prvo novo leto ) in njeno mami (moj brat pa ima rajši, če se ne obdarujemo), bici in dediu pa kako malenkost. S sestro in bratom se ne obdarujemo, s prijatelji kakor s katerimi, ni to neka obveznost, včasih pa veš, da si nekdo ravno nakej takega želi, pa mu to narediš/daš. Recimo prijateljica čebelarka nam včasih da domač med, jaz sem ji pa sešila copat za copate, ker si ga je želela:)
Kar se tiče širšega sorodstva pa mi je muka, če je to nujno; koga imaš vedno rad, ga poznaš in si mu kdaj želiš dat kaj, kar mu bo všeč, ampak ne nujno ravno za novo leto in potem ne moreš samo tistemu prinest,... skratka, ni mi glih všeč. Pri nas tega ni, ker se navadno niti ne videvamo pred nl, če pa že, pa je to bojl neformalno in navadno brez daril, pri njegovih pa imajo navado, da se dobijo 1x na leto vsi sorodniki po tastovi strani in je obdarovanje obvezno. Včasih sem spekla 2 torti in sem mislila, da je to potem ok, da vsak nekaj prispeva, ko mi je pa potem tast rekel, da bi se spodobilo, da bi vsem kako darilo prinesla, pa sem to lepo predala lubiju, da moramo drugo leto pa nekaj zrihtat, ker je taka komanda:D (se mi je res zdelo neumno, da to meni reče, njemu pa ne, saj je on njegov sin!). No, potem sem se potrudila drugo leto za otroke, kar bi se itak , za odrasle pa sem naredila nekaj reči, da bo mir, ampak se je potem to zamerilo lubiju in mu ni več preveč za hodit. Od takrat za tja ne pečem več tort, niti me kaj dosti ne vleče na tisto praznovanje (itak kadijo tam in mam potem vedno probleme z astmo, pa ni mi tamalih v zakajeno vlačit)... Za nečaka se pa vedno rada potrudim, ker oni so pa res vedno veseli tega, kar naredim in jim nekaj pomeni torta po želji:)
Zakaj obdarujem? Svoje oz. tiste, za katere se sama odločim, da jih bom obdarovala, obdarujem zato, ker jih sama želim obdarovat, ker bi jim rada tudi na tak način, tudi s kako malenkostjo, pokazala, da so mi fajn:). Radi reda oz. da bo mir, sem obdarovala samo takrat tisto širše sorodstvo in mi je bilo zelo neprijetno, ker niti ne poznam ljudi, vidim jih 1x na 2 leti, nimam pojma, kaj bi bilo komu všeč in vsa ta "obveznost" mi ni preveč všeč. Zato se takim situacijam ogibam. Mislim, da se ipak čuti, če daš nekomu nekaj zato, ker si sam to želel in si mislil nanj ali pa zato, ker je "pač treba". Ne vem, meni so se te obvezne reči res zamerile. Zdaj kdor dobi kaj od mene, ve, da je dobil zato, ker sem sama tako želela:).
Včasih damo še komu drugemu, recimo kakim vzgojiteljicam, ki jih imata punci radi, vendar v tem primeru samo kako res doma narejeno malenkost, ala piškotke v lični škatlici ali kaj takega. Se mi zdi, da jih s tem ne spravljaš v zadrego, pa lahko vzamejo, ker so naredili otroci, pa ne valja se tam nekje, ker je zadeva uporabna, pa vseeno vejo, da si jim hvaležen, da lepo delajo s tvojim otrokom:).
Kdaj? V zadnji minuti sem samo 1x kupovala in mi je bilo grozno, tako da se tega ne grem več. Veilkokrat pa delam darila zadnjo minuto, to pa praviloma:D. Mam pa že prej vse zamišljeno, če to kaj šteje:D.
Denarni okvirji: nimamo ravno neomejenih sredstev, oz. če se hočemo kdaj preselit, se bolj splača zdaj malo stisnit, zato poizkušam pomanjkanje denarnih sredstev nadomestit z izvirnostjo. No, če sem čisto iskrena, bi darila za tiste, ki jih imam res rada, verjetno v vsakem primeru delala, ker pač težko kupiš nekaj točno takega, kot bi bilo nekomu všeč:). Sicer pride dostikrat vse skup še dražje (materiali) kot če bi kupil zadevo v trgovini, vseeno pa se mi zdi, da ima nekaj dodane vrednosti, vsega se ipak ne da kupit:).
Kar se tiče okvirjev, je zelo odvisno od ideje: recimo za L. rd je bilo vse skup manj kot 20€, pa je bilo več daril in so všteti vsi materiali in zaookroženo zelo navzgor. Če se mi zdi, da bo nekaj nekomu res zelo všeč, dam več denarja, če nisem prepričana, rajši ne reskiram preveč. Recimo očetu nameravam kupit eno knjigo, ki ni ravno poceni, samo sem prepričana, da mu bo všeč. Za rd (ki ga ima par dni prej) pa mu bom pospravila orodje in napisala, kje je kaj, da ne bo skoz iskal, sta punci dobili barvo za table in bomo s tem prebarvale zabojčke, ki smo mu jih dali enkrat prej za rd, da bomo lahko gor napisali, kaj je kje - tako bo lakho spreminjal lokacije (kar ga strašno skrbi:) svojih reči, pa bo vseeno pisalo, kaj je kje:). To darilo je pa recimo zastonj, ker smo še barvo dobili
Večinoma največ zapravim na knjižniih sejmih, ostalo so pa materiali, ki jih kupujem sproti, dosti stvari je iz recikliranega materiala, sploh za moji punci (recimo igračke iz starih nogavic, ipd...)
Kako nakupujete - po občutku, si želje poveste, poskušate uganit,česa bi bil nekdo najbolj vesel, ali kupite, kar je vam všeč?
Večine daril ne kupim, ampak naredim. Po občutku in po seznamu, ki si ga sproti pišem (ko kdo kdaj sredi julija omeni, da mu je nekaj všeč, ali da bi nekaj imel, recimo, ko gre domov, si zapišem:D - ali pa če vidim kje nekaj, za kar se mi zdi, da bi bilo nekomu všeč, si spravim idejo,...) Ideje torej zbiram celo leto, uresničujem jih pa potem za rdje in novo leto. Želje poizkušam uganit, če pa mi kdo pove, kaj si želi, pa sploh super, če mu lahko naredim točno to, kar si želi (recimo zadnjič si je prijateljica zaželela sling - nosilko in sem ji jo naredila za rojstvo njene punčke:), druga si je zaželela copat za copate itd...)
Mi itak pišemo dedku Mrazu, vsi 4je oz. zdaj 5, tako da tu ni problemov. Pa tudi svoje otroke in partnerja človek dovolj dobro pozna, da ve, kaj jim bo všeč:). Torej zase kupim to, kar je meni všeč (recimo oče mi da denar, da si sama zberem, kar si želim), za ostale pa poizkušam naredit tako, da bi bilo njim všeč.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Natisni
. 
