|
RE: 3,5letnica in kg 14.11.2012 13:50:14
|
|
|
|
ronja
|
.igrisca nimamo smo na vasi. če ste na vasi, imate verjetno kaj prostora pred hišo - probaj tam postavit kako igralo, saj ni treba da je to neka draga kupljena reč, lahko je še ena močna vrv, ki visi izpod napušča, da se bo mala gor zvirala:). Čaj vedno manj sladkaj, da se navadita na nesladkanega - mi smo vsi navajeni na nesladkan čaj, pa je to prav super: boljše za zobe, ni brezveznih kalorij in še lepa navada, pa še pijejo potem takrat, ko so žejni, ne kadar bi radi nekaj sladkega;). Kadar je dež, lahko malo navadiš na skakanje po lužah:). To 3,5 letnice ne bi smelo bit preveč težko navadit. Daš ji škorenjčke in dežne hlače in bo gotovo uživala, pa tudi skačejo pri tem kar precej, ker bolj ko skočiš, bolj šprica:D. noce nic.ona pravi jaz bom se igrala sama. ugasni tv, pa ji bo slejkoprej dolgčas sami, sploh če ti zraven "žuraš". Lahko recimo poješ pa plešeš medtem, ko kaj delaš, pa bo dete ziher prišlo pogledat, kaj se dogaja. Saj ne more bit še tako zdolgočasena pri teh letih, firbec bo po moje močnejši:D. komaj jo ven spravim.ona bi bila kar noter.. Navada je železna srajca. POznam pri mojih. Ko je bil malo bolan in nekaj časa nismo smeli ven, se (sploh taveliki) potem kar ni dalo it ven - not se ej fajn mela, za ven mora potem vse pustit, pa se preoblačit,... pa se ji ni dalo. Potem ko smo parkrat šli, je bilo pa spet super, če gremo lahko ven. Tako da če velikokrat gresta ven, se bo tudi ona tega veselila in je tudi dež ne bo toliko motil Isto je bilo, ko se je mali rodil, pa nismo smeli ven z novorojenčkom zaradi mraza. Ko smo smeli it, se jima parkrat kar ni dalo, ko pa smo parkrat šli, je bilo pa spet vse super - otroci se spomnijo, kje jim je bilo fajn in potem bi skoz to - zdaj pa ti odločaš, kaj to bo:). Aja, pa še to - ko rečeš noče nič. Mogoče pa noče, zato ker tega še ni poizkusila in enostavno ne ve, kako je in ji je nezano, zato reče ne? Podpis. Sprašuješ, kako da se je tako zredila: zato, ker je še vedno enako, giba se pa manj, ker rabi za isto reč naredit zdaj veliko manj napora, ker je bolj spretna. Mali otroček se mora za vsako bedarijo ful namučit - da vstane, da se usede, da pobere igračko... Ona to zdaj naredi mimogrede in naravno bi bilo, da se zdaj uči plezat po drevju in skalah, itd... Njej pa to ni treba, niti nima pravega okolja ali spodbude od doma, ker ne živite najbolj aktivnega življenja in ker je tebi tak način čisto lepo delal, se nisi obremenjevala (kar je logično), dokler nisi videla, da mogoče pa za tamale to ne dela tako dobro. . A dejansko se pogajate z otrocmi, če greste ven ali ne, če je pripravljen kaj narediti ali ne, če se mu to ljubi ali ne? Včasih. Tudi meni se vedno vse ne da . Večinoma ju res vprašam: "A gremo ven?" In v 96% je odgovor: "Jaaaa!!!" temu navadno sledi: "Ok, potem pa lepo lepo pospravita sobo!" včasih pa je odgovor: "Ja, samo tole bi še prej naredila/končala..." kar je tudi super za moje pojme. Naredi si seznam aktivnosti, ki jih lahko delata zunaj ali so bolj športne narave, pa magari not, pa jih potem delajta. Lahko izdelata srečke, tukaj imaš tudi en seznam dejavnosti, ki so zunaj, poglej pod Bež - dejavnosti zunaj in ustvarjanje z naravnim materialom. Moji mali tudi ne spita čez dan. Amapk jaz jima lepo razložim: če onidve naredita svoj del, potem imam jaz več časa - za njiju, za to da naredim kaj, kar je ekstra. Punci vesta, da se za to splača potrudit:). Pa tudi radi naredita, radi sami pospravita krožnike, radi si jih pripravita (ok, čvasih se kateri ne da, pa takrat za obe tadruga),... saj večinoma so tamali radi skoz nam za ritjo - a ni tako povsod? leotia, saj te čisto razumem, da se tei ne da vedno ven z njo - tudi meni se marsikdaj ne da. Zato je pa še toliko boljše, da maš otroke navajene, da radi grejo ven, ker potem to narediš zanje, ker se oni veselijo. Če se pa tebi ne da, pa še ona noče, je pa res smotano, maš občutek: pa za koga jaz zdaj to forsiram?:D Ampak to bo samo prvih parkrat - potem se bo pa navadila in bo rada šla ven. Pa tv omeji. Mi ga doma sicer nimamo, ga pa imata pri babicah in dedkih, kadar smo na obisku. In ne boš verjela, ampak se pozna: če bulita v tisto škatlo dalj časa, ratata kar nekak otopeli in to ti mora bit jasen znak, da to ni več ok. Saj je res lažje karkoli naredit, če otrok gleda tv in da mir, vendar pa se otroci učijo tako, da so zraven in nam delajo štalo. Ja, se več kregamo (torej se učijo socialnih interakci:D), so bolj na poti (torej se učijo, kje so na poti in kje ne, torej kaj za eno stvar rabiš),... ampak se splača. Enostavno si si bolj blizu, pa več je pričkanja, ampak manj tistega resnega prepiranja, ko čutiš, da nisi na isti frekvenci. Zdajle je prišla tavelika k meni (tamali je lih zaspal) in sem ji dala škatlo s srečkami, da si eno zbere... Ma, ne moreš verjet, kako so ji zasvetile učke in kak nasmešek sem dobila! Pa smo ravno včeraj delali eno srečko in ni to zdaj neka strašno redka reč:D. Ampak vseeno jima je všeč in ko vidiš svoje otroke srečna, se ti da potrudit. Verjetno imam res srečo, da malidve vse zanima in da sta res za vse za, karkoli si zmislim in onidve, da sem jaz za njune ideje:D. Samo nekaj od tega je pa verjetno tudi privzojenega, se mi zdi... Evo -trenutno praskata vsaka svojo srečko, tamala to dela na telovadni žogi, tako da vsake 3 sekunde zamenja položaj in se pri tem ves čas giba precej več kot bi si jaz želela (ker tudi sama vsakič cviknem, pač refleks, ko tvoj otrok leti nekam, kjer ga ne moreš ujet:D)... R. zdaj išče rutko za določanje sadja in zelenjave z zaprtimi očmi. Se mi zdi, da gre vse to precej spontano. No, zdaj se že pričkata za žogo ... Se mi zdi, da če se otroci navadijo na gibanje, ti ni treba več nič, potem ves čas nekaj brenčijo:D. Na tvojem mestu ne bi delala nekih velikih radikalnih sprememb naenkrat. malo po malo. Tudi če ne gresta vsak dan ven, samo da nekaj počneta. pa kuhajta skup, to je res lušno za otroke:)
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
|
|