pelin
|
Podpis pod Tehnofila...V bistvu tole dvoje ( domača opravila in plača) nimata nič skupnega....Če ima kaj skupnega , je to domača opravila in zahtevnost službe oz. napor, ki ga nekdo vlaga v svojo službo. Žal je namreč od nekdaj bilo in tudi bo, da nekateri delajo v dejavnosti, kjer se za manj truda pride hitreje do denarja...ali pa so v službi, kjer se niti ne pretegnejo veliko, ker se šlepajo na druge, pa vseeno dobro zaslužijo. Ali pa nekateri pridejo iz službe zaradi psihično napornega dela čisto sesuti, pa jim prav paše delat doma nekaj fizičnega...ali pa obratno...nekateri opravljajo krepko fizično delo po 8 ur ali več in pridejo telesno utrujeni domov, vendar vseeno z lahkoto opravljajo delo , kjer se ne rabijo preveč fizično naprezat...Pa še tako je, da je zelo malo služb, kjer je dan enak dnevu oz. kjer je količina vloženega truda v delo ves čas konstantna... Skratka...denar je tule precej postranska stvar...v bistvu je čisto postranska stvar...važno je kako utrujen je človek , ko pride iz službe domov...Če sta oba zaposlena, je skoraj zagotovo, da ne prideta vsak dan enako spočita oz. utrujena domov. V partnerstvu, kjer dvema ni vseeno drug za drugega, se kaj hitro vidi, kdo bo tisti dan pospravil posodo, likal, sesal....se bolj ukvarjal z otroki...Seveda ta porazdelitev ne gre kar čez noč...smo pač takšni, da vsi nosimo nekaj prtljage s seboj iz otroštva, ki jo nehote odlagamo v svojem partnerskem odnosu. Ko sva midva pričela najino skupno življenje, ni moj ne kuhal, pomival, likal, pral...počel je le striktno " moška" dela in se za štedilnikom ni nikoli videl....Tako je bil očitno navajen od doma, kjer je bila mati doma in držala skoraj vse štiri vogale pri hiši, oče pa je kot podjetnik večino dni preživel na terenu...Pri nama pa sistem žal ni dolgo tako funkcioniral...sploh se nekako ne spomnim, da bi se ne vem kako prepirala zaradi tega...seveda sva se tudi kdaj zrukala, vendar je bil kar nekako postavljen pred dejstvo...Zaradi moje zaposlenosti ( otroci, fax, popoldanske dejavnosti v službi, skrb za bolno mater...), se je bil primoran naučiti in oprijeti tudi gospodinjskih del...danes dela vse...kuha, pere, lika,celo šiva na šivalni stroj ( med tem ko jaz ne znam )...še vedno, pa je glavni pri popravilih, pripravi kurjave, zidariji, ...Je sicer tudi take sorte, da mu mora zadeva , ki jo je potrebno urediti včasih dobesedno pasti na nos...vendar sem tudi jaz velikokrat takšna....lagala bi , če bi rekla, da je vedno vse tipi top...včasih oba utrujena sediva na sedežni in čakava kdo bo dvignil ta zadnjo in šel pospravit kuhinjo, pomiti po tleh....ponavadi potem začneva oba jamrati in se pritoževati, da kdo je bolj utrujen...potem pa ko vidiva da to ne potegne in da stvar še vedno ni narejena, pa poskusiva doseči kompromis...nekako tako...jaz sem danes že cel dan na nogah in sem sesuta...bi jaz raje pomagala škratom pri nalogi in potem zložila škaf cunj in mogoče še likala ( to se vse da sede ), ..on pa, ki je celo popoldne buljil v načrte in skice, pa se javi za pomivanje tal in pospravljanje kuhinje...in konec koncev...tako kot pri Paštetki...včasih najina pogajanja zavlečeva v nedogled in naju smeti in posoda še zvečer gledatjo iz kuhinje...pač nekoliko več narediva kasneje ali drug dan... Če je nekdo od partnerjev ves čas doma z otroki in s kopico gospodinjskih vsakodnevnih opravil, je to zame tak napor, ki je težko primerljiv s katerokoli službo....Sama sem počela že marsikaj in trenutno opravljam delo, ki se mi zdi na trenutke eno izmed najbolj napornih del, kar sem jih počela...pa si v bistvu sama diktiram delo in dejavnosti, uživam v delu, vendar sem nemalokrat ožeta kot cunja, ko pridem domov...zadovoljna, vendar resnično utrujena....pa vendar mi je bilo najbolj fizično in psihično utrudljivo v tistem času, ko sem bila brez službe...vsakodnevno ista opravila in delo , ki ga nekako ne moreš ovrednotiti oz. prikazati kot neko delo...nekako se ga ne da denarno oceniti, pa je nemalokrat garaško kot najhujše proizvodno delo...vse to lahko vidi in občuti le nekdo, ki je kdaj te zadeve poskusil...vendar sama vrednost dela poklica hišne gospodinje ali poklica " mama" se meri drugače...v prvi vrsti jo moraš znati ceniti in vrednotiti sam pri sebi...šele potem, boš lahko svoj vložen trud prikazal drugim... Pa še to...družinska opravila, družinski opravki....to ni služba...to ni plačano delo...to je družinsko življenje...tako se fura družina...tako, da se opere cunje , tu in tam sesa,lika, sedi pri nalogah z mulčki, tensta čebula, skrbi za čistočo v banji, ....in včasih namerno od daleč iz sedežne gleda umazana posoda v koritu in malo za hec malo za šalo čaka partnerja kdaj jo bo začaral na čisto....
|