ronja -> RE: krst otrok - eden od staršev za, drugi proti (28.10.2012 10:51:42)
|
Pelin, če prav razumem, te jezi, če starš reče, da je ok, da otrok obiskuje verouk, vendar ga potem ne spodbuja dovlj pri tem. Čeprav ej ta starš ateist in čeprav je bil verouk želja drugega starša. Tu sva se nekak razšli... Se strinjam, da je potem boljše, da otrok ne obiskuje verouka, pa je mir. Prej sem te razumela, da praviš, da je fer, da ateistični starš omogoče otroku verouk in s tem mora tudi sam hodit k maši in na cerkvena srečanja. S tem se pa ne strinjam, mislim, da to ni naša dolžnost, če pač ni v skladu z našimi prepričanji. Ali je tu mišljeno res vseeno ali je mišljeno, da gre za ateista, ki ne podpira partnerja, ki je veren? podpis. Če ne veruješ, ne pomeni, da ti je vseeno, lahko imaš trdno drugačno prepričanje. Podpis pod vijoličarko, vse, do zadnje pike:). In to res ni fer. Ker temu drugemu staršu pa VELIKO pomeni njegovo ateistično prepričanje. Razen seveda, če se trdi, da je katoliška vera 'veliko', ateistično prepričanje pa 'nič'. V tem primeru, če se partner z ateističnim prepričanjem strinja, naj partner z verskih prepričanjem nudi otroku tudi versko vzgojo, potem se mi zdi to že dovolj in je 'breme' na partnerju z verskim prepričanjem. On je to hotel, ker mu veliko pomeni, zato naj za to tudi poskrbi. Približno tako, kot mama nima nič proti, če gresta oče in otrok skupaj kampirati ali oče nima nič proti, če mati in hči obiskujeta balet. Saj nimamo vseh stvari z obema staršema skupnih. Bingo. Ateizem ni nič, je ravno tako prepričanje kot vera, če ne verjameš, še ne pomeni, da ti je vseeno. Lahko imaš eno svojo vero, lahko ne verjameš nič, v vsakem primeru ni to za moje pojme nič manj pomembno od enega organiziranega verovanja. In se mi ne zdi prav sežigat harekrišnovskih bukel;). Če si se opredelil, da nisi katolik (pa čeprav zaradi davka), potem tudi zakrament ni za tebe. Se strinjam, vendar se tudi z liljaninim nadaljevanjem;).
|
|
|
|