|
Vijoličarka -> RE: krst otrok - eden od staršev za, drugi proti (26.10.2012 2:34:53)
|
Evo, pa sem se prebila čez 6 strani in uspelo mi je celo odpreti okence za odgovor. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]
Bena, meni se zdi, da tvoje vprašanje sploh ni versko, pa čeprav se je potem razvila običajna verska oziroma institucijska debata.
Problem, vprašanje in odgovor se skriva v vaši družinski dinamiki in dinamiki odnosov s partnerjem.
Kolikor sem prebrala in razumela, si ti že sklenila en velik kompromis s partnerjevo družino. On je bil pač vzgojen, da njemu ni treba nič prispevati v gospodinjstvu in ti si to sprejela. Nehote si tako v partnerju pustila prepričanje, da se mu ni treba nič spreminjati, da da ni treba napredovati od vzorca primarne družine. Ampak v redu, če je tebi prav, je meni tudi.
Partner je pač tak, da vedno išče zanj lažji izhod. Tako pač v gospodinjstvu ne pomaga, ker je tako bolj fino in tudi s starši se ne misli spopadati glede krsta otrok, ker je tako pač bolj fino. Njemu njegovo prepričanje, če je sploh človek kakšnega prepričanja, ne pomeni toliko, kot da mama neha siliti, da bi krstili otroka.
Izhajam iz tega, da so za vzgojo otrok v prvi vrsti pristojni starši. Če starši otrok ne zanemarjajo, zapostavljo ali so nasilni do njih, potem se nima kdo kaj vtikati. In versko vprašanje je eno izmed takih vprašanj, ki so izključno v pristojnosti staršev, razen če niso starši pripadniki kakšnega kulta, ki otroke zapostavlja in zlorablja.
Tvoj mož, praviš, v bistvu sploh nima neke posebne želje, ne duhovne in ne instutcionalne, da bi otroka krstil. Rad bi samo ustregel staršem, ker se jim ne zna postaviti po robu in reči, da je vzgoja otrok vajina stvar. Ker ga zanima lažja pot, ker je zanj to neboleč kompromis.
Ti si druge sorte. Ti, za razliko od njega, imaš neko prepričanje in za njim stojiš. Ne misliš izdati tega prepričanja, samo zato, da bi dedek in babica nehala izsiljevati.
Mogoče je tvoj problem, ker se pogajaš, ker se pogovarjaš in daješ vtis, da bi te bilo mogoče prepričati. Mogoče je bilo vedno tako, da si se ti pač vdala zaradi ljubega miru.
Mislim da moraš razmisliti, koliko ti je do tega tvojega prepričanja. Če želiš pri njem vztrajati, potem je najbolje, da se sploh ne pregovarjaš. Torej ne, ja pa bom morala k duhovnik in kaj vse mi bo duhovnik govoril, pa kako ne spoštuješ RKC in podobno. Tvoj bistveni argument je, da želiš, da se otroka sama odločata, ko bosta za to opravilno sposobna, kar postanega s polnoletnostjo. In to ponavljaš kot papiga in se v razprave sploh ne spuščaš. Če pa stari staši ne bodo želeli stikov z nekrščenimi vnuki, pa njihov problem. Prav nobene pravice nimajo da izsiljuejo.
Če je človek krščen, še ne pomeni, da bi moral plačevati cerkveni davek, če bo ta kdaj uveden. Ker če bi uvedli taka pravila, bi bila jaz isti hip na cesti s transparentom, ronja pa takoj za mano. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] Npr. v Nemčiji plačujejo cerkveni davek tisti, ki se tako odločijo. Posledica je ta, da tisti, ki tega davka ne plačuje, ne more dobiti uslug cerkve, torej zakrametov, verouka in podobno. Četudi si krščen, se lahko odločiš, da uslug cerkve pač ne potrebuješ in davka ne plačuješ.
Ampak da bi pri nas uvedli cerkveni davek, se ni bati. Ker potem bi se končno prešteli in prišli do za RKC zelo neprijetne ugotovitve. Žal, mi vpisani v krstnih knjigah, ne krivi in ne dolžni, povečujemo 'število katolikov' v državi, kar zelo prav pride v politične in finančne namene te institucije.
Torej je samo stvar moči tvojega prepričanja in pa dinamike tvojih odnosov z možem. Brez zamere, ampak zdi se mi, da živita bolj drug mimo drugega in da je on en velik otrok.
|
|
|
|