ronja
|
Omaka je lahko kakršnakoli zelenjavna, tudi paradižnikovo lahko lepo čez poliješ, pa pač ne daš sira čez, ali pa seveda bešamel, ta se še zapeče. V skrajni sili pa poliješ s smetano. Midva imava že skoraj en tihi dogovor, da kar kje je, pa pove, da je bilo negravžno, tisto potem enkrat naredim in ugotovi, da je v bistvu čisto dobro. Tako je zdaj lazanja njegova omiljena jed in mora nujno bit vsaj vsak mesec, oz. po njegovo bi bilo vsak teden , pa recimo kitajska hrana, italijanska, ni maral špagetov carbonara (se strinjam, tisti, ki jih je sošolec naredil so bili res za bruhat ), zdaj pravi, da jih moram spet kdaj naredit,... Ma en kup takih reči. Res pa je, da je raziskovalnega duha in bo vse poizkusil. Prvič je še malo čudno gledal, ko sem delala zrezke v gorčični omaki: "a gorčica se lahko pogreje?... pa je to pol dobro?" POtem je bila ta omaka zanj njaminjami in sploh in oh ful dobra (ni bil navajen omak od doma, so mu pa všeč) in od takrat naprej vedno reče, da naj samo po svoje naredim, pa bo najboljše:). In vse poizkusi. Če ne bi bil tako pripravljen na eksperimente, ne bi pol tako uživala v kuhinji in posledično bi precej slabše jedli... Zdaj pa mi že on najde kaj na netu in pravi, da bi to pa lahko poizkusili: zadnjič recimo na roke vlečene nudle... Tako da to je zdaj naša nova naloga, da jih ukrotimo (ni glih najlažje, prvi poizkus spodletel (sem potem kar s strojčkom naredila), ker ni bila prava moka, ampak probavamo dalje) . Naslednja jed, ki je baje ne mara, je sataraš. Mi ni jasno, kako bi lahko to zaj*, ker obožuje vse s paradižnikom in papriko. Pravi, da kar je jedel, je bilo grozno suho in zanič. Ok, suh ziher ne bo:).
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|