ursonok
|
Majčica,
ja, imaš prav, sam ko je težko ... ustavit se ..
Če je normalen dan - zjutraj vstanemo, štimamo otroke, ob 9h so v vrtcu, jaz si naredim sok, grem delat, vmes zajtrk, potem je pa okoli 13-14h ziher kaj "nujnega" - bazen, ali pa trgovina, zelenjavar itd itd. Kar pomeni, da ne naredim toliko (za službo), kot bi morala, ker vmes delam druge stvari, potem otroci, kuhanje kosila, pomivanje, potem spet kaj za jest, pa ven ali ne, pa kopanje, risanke, uspavanje, in zvečer ko dol padejo, moram jaz za računalnik delat. Aha, še prej pa pomiti posodo, pa morda speči kruh za naslednji dan. Potem pa odvisno od prejšnje noči - če smo dobro spali, lahko delam, če ne, sem fuč in imam slabo vest in zamorjena sedim pred ekranom. Spet noč, navadno slabo spimo, sploh zadnje čase, in jovo na novo. Jaz nima prijateljic, ne dobivam se z nikomer, včasih se zavem, da sploh ne govorim z nikomer drugim kot z možem in otroki - morda ravno zato tako visim na forumu ... Ok, imamo neke kolege tukaj, enkrat na teden se dobimo za par uric. Z otroki valda.
Vikendi ali prazniki pa itak - od jutra kuhaš, zajtrk, pomivaš, otroci, letanje okoli, spet kuhaš, spet pomivaš, miksaš itd itd. In zvečer naj bi telovadila, potem pa še za računalnik delat. Zraven sem pa, ops, še noseča. In na to pozabim. Dokler me, tako kot včeraj, vse skupaj ne povozi in lahko samo jokam in razmišljam, ali naj se vržem pod avtobus.
Bajte jaz nimam pospravljene. Uf, če bi se še s tem ukvarjala! 
Najhuje je, da imam letos FUL za delat in da je največji stres to, da živiš iz dneva v dan z zavestjo, da stvari ne boš opravil v roku. NI šans. Ker greš vmes še rodit, potem pa tisti prvi meseci ... Septembra imam pa rok za nek prevod. Ki se ga super veselim, hočem to delati, ampak ... nisem stroj. In prav to je pomoje največji stres. Da delaš, a hkrati veš, da ti ne bo uspelo.
In potem sem jezna in žalostna ... Zakaj tako življenje, brez otrok seveda ne bi bil, ker mi je moje življenje in moji otroci super, ampak delal bi tudi, pa spal še kdaj, pa kako vse združit, še kuhanje, gospodinjstvo, pa še "čas zase" - telovadba, kozarec vina ali, kot praviš ti, kavica s kolegicami ... Ne vem. Too much vsega. 
In imam včasih močno prepričanje, da mi enostavno nimamo kapacitet za tri otroke - ne samo finančnih/prostorskih, ampak tudi ne psiho-fizičnih. Energetskih. Ok, ene ženske pustijo službo in so doma z otroki - če bi jaz to naredila, fašem depresijo takoj naslednji dan!  Delo, prevajanje in pisanje, študij itd. me rešuje. To je zelo pomemben del mojega lajfa. Pa še denar rabimo, seveda. A je zajebano. Saj vem, da bo čez par let, ko bo najmlajša stara 3+, že precej lažje. A do takrat je še dolga. To leto zdaj bo najhujše. In kot nalašč kar prihajajo razne "ponudbe" - bi prevedla to, bi napisala to. Pa še plačajo dobro.
Sem šla včeraj zvečer sama na en kozarec rdečega in sem razmišljala ... Zakaj ves ta feminizem in emancipacija. Ženske izobrazit, jim omogočit, da okusijo vse lepote svobode, znanja, emancipacije ... Ampak nikoli to ne bo to. Vedno bomo me rojevale, vedno bo tvoje telo podvrženo nekomu, ti boš morala prenašati vse tegobe nosečnosti, poroda, ukvarjanja z otroki, gospodinjenja ... Zraven pa še delaj in bodi lepa!!! Saj ne rečem, čedalje več je "normalnih" moških (ko včasih berem na kakih forumih, da tipov cele dneve ni doma, ženske so s kupom otrok za vse same - groza!), a vseeno - mimo biologije ne moreš.
Jaz sem po pravici povedano sita tega, da moje telo ni "moje", ampak je podrejeno nekemu drugemu bitju. Prvič je fino, nekaj novega, drugič že malo naporno, tretjič imam pa vsega dovolj. Hočem svoje telo zase!!! Verjamem, da obstajajo ženske, ki jim je ta filing, da se "podrejajo" drugemu bitju, domač, prijeten, da jim je všeč. In vsa ta filozofija, da "v tebi raste življenje" itd itd. Lepo in prav. A moraš biti poseben tip za to, da v tem konstantno uživaš. Jaz nisem. Nekaj naslade v tem že najdem, nekaj sado-mazohizma premorem. Ampak vseeno. Dost mam! 
Eh, sem zdaj zamorila ...
NIč, glede na to, da sem še kar naspana, grem delat. Pa prišla je knjiga, ki sem jo pred enim tednom naročila na Poljskem! Jutri letimo na pošto, potem grem pa za par ur v knjižnico delat, juhu. Mož bo pa otroke merkal, hihi  To bo moja "kavica s kolegico"
Tole fizioterapevtko ti pa kar zavidam! Morda bi mi lahko naredila kakšno seanso, ko bom v Sloveniji? Že po porodu ...
|
Natisni
! 
........... 
! 
Ves čas na soncu, sem dobila kar malo barve 
