ursonok
|
Živijo, uf, Saša, ti zavidam tole dolgo spanje . Jaz se ne spomnim, kdaj sem se zadnjič tako naspala. A na wc ti pa ni treba hodit? Jaz sem šla včeraj v posteljo že ob 22.30, pa nisem mogla zaspat, pa potem se je mali drl okoli 1h, pa ga je moj štimal, pa potem sem se dvakrat zbudila, ker je moj noro smrčal Drugače nikoli ne smrči, le tu in tam, enkrat na sto let ima dan, ko smrči v vseh pozicijah. Halo, sem mislila, da je potres in da se blok podira. Pa dam tiste vtičke iz ušes, poslušam in ugotovim, da mož smrči. Pismo. Pa potem sem že ob 6h bedela, sicer v postelji, a vseeno. Skratka, nisem preveč spočita Tisti sneg je bil včeraj verjetno en tak val iz Sierre Nevade. Ker čez 15min je bil že sonček, 7 stopinj. Videti je bilo pa grozno. Sem si pa včeraj nabavila nosečniške kopalke! Grem danes sprobat zadevo, hehe. Roza barve . Vijolične so imeli samo L in XL. Za 14 evrov. Se spomnim, da so na Poljskem nosečniške kopalke stale celo premoženje in sem si zato nabavila smao dve številke večje . Včeraj zvečer sem spekla rženo-ovseni hlebček, je videti kar užiten, komaj čakam, čez urico-dve gremo v napad . Pa humus zraven, pa guacamole (avokadov namaz), pa stročji fižol, mmmm. Danes popoldne grem pa k zdravniku po izvide. Hm, me kar malo stiska. Kri, urin, sladkorna... Hemoglobin bo verjetno znižan, ostalo bi bilo pa super, če bi bilo ok. Dvojcica6 ja, a ni nadležno, da ko prideš domov, moraš vedno še tja pozdravit itd. Saj ne rečem, lahko je vse ok, ampak vseeno je nadležno (psihično), da se moraš vsak dan (nekajkrat) videti in se nasmihati in pozdravljati. pa se ti ne da in bi rad imel mir. Moja kolegica na Poljskem tudi živi pri njegovih zgoraj, skupni vhod, in njen mož je še dolgo časa, ko je prihajal domov, šel vedno najprej k svojim staršem, se tam slekel, preobul, kakšno rekel. je rabila skorja eno leto, da mu je dopovedala, da je njegova družina ona in otrok, ki sta zgoraj, naj ko pride domov, pride naravnost gor, se tam sezuje, sleče, zleke, jih poljublja in vpraša, kako sta. Ne pa svoje starše. Onadva pa prideta na vrsto uro pozneje. No, verjamem pa, da je bilo tudi njemu težko - če pač 30 let delaš nekaj, se je težko odvadit. Zato jaz še vedno pravim - čim dlje stran, pa bo Grem delat, pridne bodite!
|