2sneg13 -> RE: uvajanje v vrtec (17.9.2012 22:34:16)
|
IZVIRNO SPOROČILO: pelin Ronja, Tutan in ostale....v bistvu se kar z vsemi strinjam, ker ima vsaka po svoje prav....sama sem vedno bila in bom mnenja, kljub temu, da delam v vrtcu, otroci tja do tretjega leta niti ne rabijo vrtca in ga v tem obdobju v bistvu res najbolj rabijo starši zaradi varstva... to je preprosto zato, ker v tem obdobju še ne rabijo veliko družbe sovrstnikov, ki jo nudi vrtec, temveč najbolj rabijo občutek varnosti, nežnosti, veliko pozornosti odrasle osebe...Tega pa žal pedagoški kadri, kljub temu, da so mogoče nadpovprečno predani in strokovni, v vrtcu ne morejo nuditi v takšni meri, kot lahko otroku nudi ljubeči starš doma. Če je v skupini od 12 do 14 otrok, si lahko predstavljamo, na koliko različnih koncev se delijo pozornosti in nežnosti dveh strokovnih delavcev...Otrok se vsega navadi...nekateri čez nekaj dni, drugi čez več mesecev...Razlika pa je v tem, da otrok druge starostne skupine vzljubi vrtec velikokrat zaradi prijateljev, igrač, zanimivih dejavnosti....otrok prvostarostne skupine, pa vrtca v tem obdobju v bistvu sploh ne vzljubi, temveč se sprijazni s situacijo. To je pa vedno takrat, ko otrok pri strokovnih delavcih v vrtcu začuti sprejetost, varnost, nežnost, ki jo najbolj pogreša, ko ostane sam med tujimi ljudmi, med jokicami, med neznanimi stenami in ob čudni nepoznani hrani, ter drugačnih spalnih ritualih... Otroci pred "fazo sprijaznenja"zelo trpijo...tu govorimo o resničnih duševnih stiskah ...kako trpijo se vidi po tem, ko zavračajo vso hrano, ko neutolažljivo jokajo in odrivajo vse od sebe, ko že ob nedeljah zvečer dobijo povišano temperaturo, le zaradi strahu, da gredo naslednji dan v vrtec, ko začnejo nazaj lulati v hlače...KO DOBESEDNO VISIJO NA MAMICAH IN JIM NE DAJO DIHATI NITI NA WC-JU....In ko to vse spremljaš v vrtcu, se ti vedno znova trga srce ob takih primerih...Vendar, če vsi vemo, da otrok in starši nimajo druge možnosti varstva kot da je v vrtcu, se resnično vsi skupaj potrudimo, da zadevo malemu nesrečniku kar se da olajšamo....Po drugi strani pa...če je eden od staršev doma, otrok, pa v vrtcu doživlja pravo agonijo, tudi sama svetujem, da je bivanje otroka v vrtcu skrčeno na minimum. Tudi sama sem rinila skozi študij in diplomo kar ob dveh škratih in ob službi...zaradi tega sem delala le na 4 ure in ju takoj po službi dvigovala iz vrtca....čas za učenje sem si vzela, ko sta otroka spala...največkrat ponoči vse tja do jutranjih ur...verjetno bi mi bilo lažje, če bi jih pustila dlje časa v vrtcu in se med tem časom učila...vendar že naprej vem, da si ne bi zapomnila niti ene povedi, ker bi ves čas mislila na to, da me otroka čakata v vrtcu...pa ni nihče jokal oz. sta vrtec imela rada...zato pravim...dvomim, da bo ta čas , ko se mala muči v vrtcu tako dolgo,tebi toliko koristil, kot njej škodi ....Jaz bi vsaj v začetnih mesecih upoštevala nasvet vzgojiteljic... Očitno sem imela res veliko srečo,da sem naletela na vzgojiteljico, ki je res vredna vseh pohval. In ne, moj otrok do 3 leta starosti ni imel samo negovanje, pestovanje in občutek da pač tam mora bit. Tale naša skupina je bila ocenjena na najboljšo v vrtcu; do novembra (prvo leto) so bili vsi tako lepo že povezani, vsi lepo uvedeni, lepo so sodelovali ....tam po cca. pol leta je šlo vse še bolj strmo navzgor, vse v dobrem smislu. Tudi starši smo bili vsi zadovoljni, občutki so bili vedno lepi, vedno navdušeni, kaj vse se jim dogaja, kaj vse ustvarjajo, kam vse pohajajo, kaj vse raziskujejo...ma ni da ni no. Nobenega joka,nikoli! Imeli so to srečo, da jih v 2 starostnem obdobju niso razbili, vsi ostali otroci so se priključili že 2 dan...kot da bi bili skupaj od vsega začetka. In 3 leto zapored so bili ocenjeni na najboljšo skupino. Sploh ne znam opisat kako dobro, čutno, strokovno vzg. so imeli. Toliko enih druženj s starši, pohodov. Večina otrok je bilo iz plenic že takoj na začetku 2 leta vrtca. Izjeme že malo prej. No, druga zgodba pa npr. pri moji sestri: več kot pol leta začetka vrtca jaslic sploh niso šli ven( totalno nesposobne ukrotit 12 mulcev za en sam sprehod), klic domov ob vročini otroka 37,2 (ki to za nekatere sploh ni !!!), klic domov ob najmanjši pikci,lišaj na telesu, klic domov, da otrok ne je, da se jim zdi, da mu gre na bruhanje...pa če je to normalno????? Seveda bolniške ne dobiš za to njihovo drekanje!!!! No, na koncu se je izkazalo, da te frajle že dolgo niso delale v jaslicah in so paničarile na polno...do dneva, ko jih ni obiskala pediatrinja in jim dala navodila,kdaj starši lahko dobijo bolniško. Ja,starši so ponoreli ob vseh teh klicev v službo. HB nimajo več teh frajl, bi letos znoreli po mojem ob takem pristopu. Zame otrok v vrtcu ni nesrečnik, kvečjemu srečnik, da ne visi kar naprej doma, okoli mamice, brez prave družbe,brez reda,.... Pri babicah in doma sigurno ne dobi tistega kar mu nudijo strokovne delavke: - razvijanje sposobnosti razumevanja in sprejemanja sebe in drugih, - razvijanje sposobnosti za dogovarjanje, upoštevanje različnosti in sodelovanje v skupinah, - razvijanje sposobnosti prepoznavanja čustev in spodbujanje čustvenega doživljanja in izražanja, - negovanje radovednosti, raziskovalnega duha, domišljije in intuicije ter razvijanje neodvisnega mišljenja, - spodbujanje jezikovnega razvoja za učinkovito in ustvarjalno uporabo govora, kasneje pa tudi branja in pisanja, - spodbujanje doživljanja umetniških del in umetniškega izražanja, - posredovanje znanj z različnih področij znanosti in iz vsakodnevnega življenja, - spodbujanje telesnega in gibalnega razvoja in - razvijanje samostojnosti pri higienskih navadah in pri skrbi za zdravje. Itak je pa debata o vrtcu, bolezni...........neskončna tema.
|
|
|
|