_sonček
|
Bom kar tukaj nadaljevala... torej, tudi mi uvajamo sina, star je 14 mesecev in sedaj teče tretji teden...prvi teden sem imela dopust in sem si res vzela čas, da sva se počasi uvajala...prvi dan sem bila z njim, v skupini je 13 otrok in razdelili smo se v 2 skupini, tako da ni bilo preveč drena...no naš mali se je fajn vklopil, bil takšen kot doma, seveda, ker sem bila ves čas z njim, tudi jedel je kar dosti, kar doma ne (je že od rojstva neješč)...drugi dan sem bila z njim do zajtrka, po zajtrku smo mogli jit za pol ure ven in ko sem prišla nazaj, sploh opazil ni, da me ni bilo, so se prav fajn imeli Tretji dan sem ga tam pustila že do kosila (naj povem, da je bil to plan vzgojiteljic, da probamo kako bo in starši smo se strinjali, da se tako uvajamo)...no ko sem ga prišla iskat je bil tako vesel, stiskal se je kot nor, veliko prejokal, pa tudi drugi so...četrti dan smo naredili isto, je bil jok že pri oddaji, cel čas ni nič jedel, nič spal, jokal...enako tudi peti dan, ko so me klicale naj pridem ponj, da je dobil vročino 38...ta vročina je potem izginila in čez vikend je bilo vse ok, tako da je v ponedeljek šel v vrtec.. Prejšnji teden in tudi ta je tam že od 6.30 do 15h, ker sem pač morala v službo, dopusta nimam, tudi moj ne in tako je moglo bit...je pa en dan tako, drug drugače, joka zmeraj manj, tudi poje kaj, tudi odspi, je pa potem doma katastrofa...skoz v naročju, nobenemu kot samo meni, veliko tudi pojokava, ponoči se zbuja in joka, ga moram v naročje vzet...mislim, da potem to doma ven da ali kako naj se izrazim...hudo mi je, mu skoz govorim, da ga mamica pelje in da ga bo iskat prišla, probam popoldne maksimalno posvetit njemu, da sva veliko skupaj... No problem je tudi pri nas, da je utrujen, ker ustaja vsak dan ob 6h, ker potem ga peljemo v vrtec in seveda do kosila je zelo utrujen, tako da kaj dosti tukaj ne morem, ker takrat pač mora ustat...pa še ta problem je, da ponoči ne spi, že od rojstva se zbuja vsaj 3x/noč, to je še malo, več ali manj se zbuja tudi po 5x/noč, mu damo mleko ali vodo, pa zaspi nazaj, sedaj je še hujše, kar je v vrtcu... Včasih res ne veš kaj bi, kaj prav narest, samo vem, da je utrujen, neprespan in posledično manj je in ker čez dan dovolj ne poje, se tudi ponoči zbuja in je lačen...začaran krog... Včasih ni vse tako lahko, moram pa rečt, da sta vzgojiteljici res super in se resnično trudita, tako da jima 100% zaupam, maksimalno se posvečata vsem 13 otrokom, kolikor se lahko po svojih močeh...
_____________________________
V nas vseh je še vedno otrok, ki verjame v čudeže. Za otroke so čudeži preproste reči. Vsak dan je čudežen – nepojasnjen, poživljajoč, vedno nov!
|