RE: Problemček z obnašanjem tašče (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo


takotako -> RE: Problemček z obnašanjem tašče (15.8.2012 13:09:47)

Hmmmm.... Men je šla tud moja tašča na živce pri prvem. Pametna se mi je zdela za pop...Poveš če te res kaj hudo moti in to je to. Jaz bi v unem primeru naredila tako da bi otroka dala v sling in šla mal na prehod da se pomirim potem ji bi ga pa dala.
Pri ta drugem res začneš drugače gledat. Men je bla ful smešna ker je hotla met tetro vsak način ko jo je držala.

No potem je pa dobila dva vnučka pri drugem sinu, in četrte vnukinje ni mogla tok met. Dva meseca nazaj je umrla in mi je žal da mi ni mogla kej več težit. Grozen mi je ker nimam slik z njo.

Pač naredi tok za svojo dušo, potem pa pusti te stvari med babico in vnukom...

Naša mami ma zaenkrat samo z moej strani vnuka. ma včasih res ne morem bit tih k jih tok razvaja,s am nikoli jih pa ne bi vzela stran od nje. Ker mi velik pomen da je z njimi-tud če mojga 5letnika razvaja za poppppiii...




liliana -> RE: Problemček z obnašanjem tašče (15.8.2012 13:13:53)


IZVIRNO SPOROČILO: Nila20

1. Nisem polna nervoze al karkoli podobnega - so nekatere stvari, ki me motijo in sem vprasala za resitev, simple ko pasulj, ne morete mi pa v usta polagat besed in custev, ki jih ne cutim.
2. Nikoli nikoli nikoli nisem rekla, da bi prepovedala ali omejila stike vnuku in babici/dedku neglede na to, kako me nekatere stvari motijo, iscem samo nacin kako bi stvari uredila tako, da bojo za vse ok, kar pomeni, da mi ne bo babica med vrsticami spucavala da premalo vidi vnuka al pa da bi se js sekirala, ker ga ne da v sling takrat ko bi blo dobro ga dat.

In ta vnuk ni bil tezko pricakovan samo na njihovi strani, ampak tudi s strani mojih sorodnikov, ki glej ga zlomka, se do njega obnasajo dosti bolj normalno in ne navaljavo nanj, takoj ko se narisemo pri njih na obisku.






Sprejeti je potrebno, da so naši starši stari 60 let, da so živeli nekoli drugače kot mi, da so vzgajali otroke (nas) nekoliko drugače kot jih mi zdaj vzgajamo.....in sprejeti je potrebno tudi to, da me, mamice, s tem ko smo ostale v blaženem stanju in rodile blaženega otroka nismo pojedle vse znanosti sveta, da bi pa zdaj edino me vedela kaj je prav.....ker edino me vemo kako pravilno previti otroka, edino me vemo kaj je pravilen handling, edino me vemo pravilno oprati posodo, obesiti perilo.....in se tako tudi obnašamo....

Ko tu berem, si ne morem kaj, da si ne bi mislila, da nekatere delate iz svojih sinov t.i. mamone oz. mamine sinčke.....in moja hči se mi prav smili, ker bo imela resen problem najdi ta pravega dedca in ne takega, ki bo še pri 25 za vsako stvar skočil svojo mamico vprašat, ker le ona ena in edina ve kaj je prav......

Prej je ena zapisala, da biti babica in dedek ni pravica, ampak privilegij.....jaz bi malo popravila......imeti babico in dedka je privilegij...imeti mislim tako, da lahko po svoje preživljaš čas z njima in ti je kot otroku lepo....nekoliko drugače pač, kot ga preživljaš s starši.......





astrid1 -> RE: Problemček z obnašanjem tašče (15.8.2012 13:34:16)

Nila20, vsaka malenkost, ki jo naredi tvoja tašča, ti gre na živce. Zato je vse, kar napišeš tukaj, je gor polno nervoze. Mogoče sama tega niti ne opaziš. Ali pa ti je lažje, ker si dala vse to ven.

Lahko povem kot otrok, ki je že zelo zgodaj izgubil vse stare starše, da je zelo pomembno da poštimate stvari. Če ne drugje, pa v svojih glavah, Če se že starih staršev ne da. Tudi vnučki in vnukinje jih namreč rabimo. Sama sem blazno pogrešala tako babico kot staro mamo, ko sta mi umrli. Dedka in starega ata pa sploh nisem poznala. In takšni špetirčki, kdo bo koga pestoval, so ob tem čisto nepomembni...




nusi -> RE: Problemček z obnašanjem tašče (15.8.2012 13:52:55)

pozdravljena novpečena mamica / alergik na taščo [sm=smiley36.gif].

Tvoji občutki pomoje niso tako redki, mislim, da se pojavijo pri večini, sploh ko gre za prvega otroka. Sama sem imela kar nekaj podobnih izkušenj, sedaj vidim. da sem včasih pretiravala, včasih bi sem morala pa bolj odločno postavit zase in otroka. Res ti svetujem, da narediš red, ker ti bo šla drugače vedno bolj na živce in na koncu boš nervozna ob vsakem obisku in za vsako figo.
Vidim, da nočeš izpasti "smotana", ampak nekaj bo treba narediti.
Jaz sem se lotila zadeve tako, da sem npr že ob ob prihodu, ko sem stopila iz avta na glas rekla npr. Joj ****, vidim, da si utrujen od te vožnje, se boš kar pri mamici najprej malo pocrkljal, previl, pojedel..., potem se greš pa stiskat k babici. S tem ji daš vedet, da ga bo dobila v roke, ampak ko se bo tebi zdelo ok, ampak pri tem potem seveda vztrajaj.
Al pa če se je drl, bi moral glih spat al pa kej pač lepo rečeš, zdej je utrujen, se matra, ga bom kar jaz prijela in dala spat in brez pregovarjanja vstaneš, ga vzameš iz rok in konec debate - to moraš narest čist samoumevno in samozavestno, in ne bo noben ugovarjal ali pa bodo samo prvič.

Poleg tega se res vsakič spomni, da je to njen vnuk, da ga ima gotovo zelo rada, da ga pogreša. Dela kot najbolje zna, ker pa je to v prvi vrsti tvoj otrok ji lahko malo okrog ovinka poveš, da bo morala upoštevati tudi tvoje želje.




Nila20 -> RE: Problemček z obnašanjem tašče (15.8.2012 14:20:02)

Ma ce bi imela vso pamet na tem svetu, bi potem zadevo ze sama resla, ne da bi sprasevala tukaj [sm=smiley36.gif]


Se pa vsem zahvaljujem za predloge in morebitne resitve. Ce bo potreba bom kaj od predlaganega poskusila izpeljati.


Hvala vsem!




ZmajTolovaj -> RE: Problemček z obnašanjem tašče (15.8.2012 17:54:19)

Vaši otroci niso vaši otroci. Sinovi in hčere klica Življenja k Življenju so. Po vas prihajajo, a ne od vas. Čeprav so z vami, niso vaša lastnina.

Lahko jim darujete svojo ljubezen, toda ne morete jim dati svojih misli, kajti oni imajo svoje misli. Lahko sprejmete njihova telesa, ne pa njihovih duš, kajti njihove duše že prebivajo v hiši jutrišnjega dne, ki je vi niti v svojih sanjah ne morete obiskati.

Lahko si prizadevate, da boste takšni kot oni, toda ne trudite se, da bi oni ravnali kot vi. Kajti življenje ne teče nazaj in se ne ustavlja ob tem, kar je bilo včeraj.

Vi ste lok, iz katerega so kot žive puščice izstreljeni vaši otroci. Lokostrelec pa vidi cilj na poti neskončnosti in On s svojo močjo napenja lok, da bi Njegove puščice mogle leteti hitro in daleč. Naj napetost, ki jo ustvarja v vas Lokostrelčeva roka, rodi veselje, kajti kakor ljubi puščico v letu, tako ljubi tudi lok, ki miruje.
Khalil Gibran




Anonimen -> RE: Problemček z obnašanjem tašče (15.8.2012 18:08:16)


IZVIRNO SPOROČILO: ZmajTolovaj

Vaši otroci niso vaši otroci. Sinovi in hčere klica Življenja k Življenju so. Po vas prihajajo, a ne od vas. Čeprav so z vami, niso vaša lastnina.

Lahko jim darujete svojo ljubezen, toda ne morete jim dati svojih misli, kajti oni imajo svoje misli. Lahko sprejmete njihova telesa, ne pa njihovih duš, kajti njihove duše že prebivajo v hiši jutrišnjega dne, ki je vi niti v svojih sanjah ne morete obiskati.

Lahko si prizadevate, da boste takšni kot oni, toda ne trudite se, da bi oni ravnali kot vi. Kajti življenje ne teče nazaj in se ne ustavlja ob tem, kar je bilo včeraj.

Vi ste lok, iz katerega so kot žive puščice izstreljeni vaši otroci. Lokostrelec pa vidi cilj na poti neskončnosti in On s svojo močjo napenja lok, da bi Njegove puščice mogle leteti hitro in daleč. Naj napetost, ki jo ustvarja v vas Lokostrelčeva roka, rodi veselje, kajti kakor ljubi puščico v letu, tako ljubi tudi lok, ki miruje.
Khalil Gibran



[sm=smiley36.gif] Hecno ZmajTolovaj, tocno na to sem pomislila, ko sem prebrala tole:



jaz sem jo nardila, zase, in jaz si jo lahko lastim.



Nimam vec komentarja, res ne. Gibran je povedal vse.




panineve -> RE: Problemček z obnašanjem tašče (15.8.2012 18:20:30)

Nila20, kot jaz berem, nimaš problemov z obnašanjem tašče do vnuka, pač pa sama s sabo in svojo samozavestjo v vlogi mame. Poleg tega tudi verjetno ne znaš reči ne, stati za tem in obenem se dobro počutiti oz. ne imeti slabe vesti pred osebo, kateri nekaj odrečeš (v tem primeru je to tašča). Ko boš sama verjela, da si popolnoma sposobna biti v vlogi mame, da si suverena pri tem, da je, če čutiš ne, to dobro izreči in za tem stati, ter se pri tem ne počutiš slabo, bodo verjetno tudi problemi izginili. Dokler pa sama sebe povoziš in postavljaš druge predse, čeprav čutiš drugače, imaš problem. Ne z drugimi, s sabo.




Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (15.8.2012 20:29:02)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]




blaža -> RE: Problemček z obnašanjem tašče (15.8.2012 21:43:50)


IZVIRNO SPOROČILO: Ursi2

Živjo, Nila20.

Veš, da si me prav spomnila na kar nekaj stvari, ki sem jih jaz doživela s svojo taščo. gLEDE NEKATERIH SE NASMEJIM, glede drugih zavijem z očmi in glede tretjih sem jezna na sebe, da sem bila tako neodločna, da se nisem upala postavit zase oz za nas.

Živimo v isti hiši s taščo in tastom. Ko sej epred dobrimi 4-imi leti rodil prvi sin je bilo od začetka vse ok, čeprav me je mal motilo, ker je kr prišla k nama v dnevno sobo in se vsedla pred zibko in ga gledala, tud po eno uro. Takrat še nismo imeli pregrajene hiše (hiša je medetažna in smo imeli skupne stopnice in hodnik). Ker je bil sin bolj droben ko se je rodil, se je potem nekjepo slabem mesecu začel fejst dojit in sem ga res zelo veliko dojila (popoldan nekje od 17-22, tako da sem bila že čist adijo, pa mal so ga še matrali krči in vse skupaj in mu je pasalo, da je bil na zizi.) In je začela tašča, da ga matram, da kaka mama sem, daotroka tako mučim, da naj mu dam nadomestno mleko, da je moje nekvalitetno (imela sem ga res veliko) in je od mojga zahtevala, da si ga spumpam in da naj ga pustim stat, da bo vidla, če se kaj maščobe nabere na vrhu. Pa sem vprašala patronažno, in je rekla, da naj je ne poslušam, da ni boljšega za otroka kot moje mleko,....., pa še našo pediatrinjo, eno zdravnico, ki je naša prijateljica,... in sem ji vse to potem povedala, pa sem dobila nazaj odgovor: Da kaj se delam pametno, da je ona dva gor spravla, jz ji bom pa tule neke teorije govorila pa ji pametovala !!!!![sm=zmeden.gif]
Seveda sem poslušala jih, da ga nič ne dam njima za pocrtlat in sem enkrat, ko sem bila prepričana, da se je najedel in bo priden nekaj časa jima ga dala gor. In se je začel po ene 15-ih minutah jokat na polno pa nekaj časa sem še mal pustila potem pa sem šla po njega pa mi ga ni hotla dat. Sem šla po mojga pa ga tudi njemu ni hotla dat in je vztrajala, da ga bo že umirila in na koncu ji je od joka in utrujenosti zaspal.
Meni je bilo grozno, jz sem se jokala, nisem vedla, kaj naj, bala sem se nje, grozno mi je bilo zaradi sina. In še zdej, ko to pišem, sem jezna na sebe, da sem bila premalo odločna in taka prpa, da si nisem upala vzet lastnega sina. [sm=smiley13.gif][sm=smiley19.gif]

Ker pa je imel krče in še neko kri v blatu, naju je zdravnica dala na dieto brez mleka, jajc in pšenice in smo imeli spet borbe. Da nimam imet od česa kvalitetno mleko, pa ko je začel jest sam po 6-ih mesecih sem mogla skoz pazit, da mu ni kaj dala.

In takrat sta z mojim delala še v istem podjetju in ko sta šla skupaj v službo, ji je on razlagal, da so ga klicali z rentgena, da imamo slikanje kolkov in je dobla čisti pop......., če mislima midva umorit tega otroka,....[sm=zmeden.gif][sm=smiley13.gif][sm=smiley19.gif][sm=smiley19.gif][sm=zmeden.gif]

No,enkrat smo pa bili pri zdravniku in smo morali nest vodo v laboratorij in je dobil vrečko in je že takrat se začel oglašat pa mal jokat, ker je bil lačen. Pa je potem v tistem direndaju zaspal in smo šli domov in sem doma še mal počakala, da se je polulal, potem pa sem odstranila vrečko in moj jo je nesel v laboratorij, jz pa sem ga hotla hiter previt in ga potem podojit. Ker pa je bil lačen, se je mal jokal zraven in je že prišla tašča, da kaj je z mano, če bi rada, da bi pruh dobil, da naj ga vzamem k sebi in umirim. Pa sem ji povedala, da nič ne bo pomagalo, da je lačen in da ga morem hiter previt in da se najema, pa bo ok.
In je spet nekaj komentirala, kk jz vedno vse najboljši vem in šla dol.
Ko je pa prišel moj, mu je pa rekla, da se je otrok drl, jz sem ga pa crtlala, namest da bi ga hitr previla in podojila.[sm=zmeden.gif][sm=zmeden.gif]

No, v tem času smo malo pregradili hišo in smo zdej ločeni, da sta tast in tašča v spodnjih prostorih, midva v zgornjih. Pa naredili smo steno in vrata, da smo malo ločeni.

Kar je še kr sreča, ker je tašča precej jeznoritna in znori v trenutku in začne tulit na moža in ga zmerja idiot, tele, budala, preklinja,....vsi smo butasti, ona vse najboljš ve, pa najbolj boga je in vsi jo hočema beg spravit,.....[sm=hudicek1.gif][sm=hudicek1.gif][sm=hudicek1.gif]
KR NEKI!!!! Jz takrat ponavadi spakiram, pa gre od doma, če pa to ni možno, pa dam radio ful naglas ali se zapremo v sobo, da se čim manj sliši.


No, ko sem pred dvema letoma rodila drugega, je blo od začetka ok, čeprav je večkrat hotla ta večjega spravit dol k njima, pa ni hotel in potem je izpadlo, da ga jz ne pustim. Pa tudi mojmu je to govorila, da držim ta večjega vstran od njiju. Pa je potem parkrat, ko sem ta večjega vprašala, če gre malo k dediju in babici se igrat ali knjiga brat, rekel, da noče.

Smo pa v času 2-3 mesece pred rojstvom drugega imeli eno precej bolečo operacijo in potem še hude komplikacije z lulčkom in je bil ta velik precej občutljiv in se mu je tud obnašanje kr mal spremenilo. Postal je jeznoriten, večkrat je krolil in zahteval čist brezvezne stvari. Pa je šel po stopnicah in se je zadnjo stopnico pred vrhom spomnil, da ga morem jz nest in je šel dol in sem mogla prit po njega. Seveda nisem hotla in je blo že takoj, da kaj delam z njim, da kk se joče, p......

No in potem, ko se je drugi rodil, je bilo od začetka ok, sam tavečji je imel občasno take izpade. In enkrat zvečer, ko sem ju spravljala spat, sma šla s ta velikim nekaj iskat na galerijo in ko sma šla nazaj se je spomnil, da morem jz nest enga traktorčka in to točno z ene točke, ko si jo je on namisli, pa še njega, da morem nest. In nisem hotla in je krolil, se drl in vpil ene 10 min na stopnicah. Pa nisem hotla it po njega. Jz sem dokler sebe umila, se preoblekla v pižamo in sem mu parkrat umirjeno rekla, da se naj umiri in pride, da grema v pižamo inda bomo prebrali pravljico in da če ne bo v pižami ne bomogel spat v postelji in bo pač spal na stopnicah. Nič ni pomagalo, kot bi bil gluh za vse, samo svoje je naprej gnal. V tem pa pridivja tašča in začne, kaj delam z otrokom, če ga mlatim da to je nevzdržno in da če bo še enkrat tako dretje, da mi bo socialno poklicala in mi bo odpeljala otroke, ker je to nenormalno,.............................................(ne bom vsega pisala) in če ga hočem spremenit v zver. Pa sem sam komentirala, da glede tega pa res ima vzgled (seveda sem mislila na njo, čeprav tega nisem rekla) In je še bolj znorela, kk se jz obnašam do nje, ....... In mi je spet zagrozila s socialno in sem ji sam še rekla, da kr naj, jz bom pa naslednjič, ko bo glas povzdignala, poklicala policijo. Sem videla samo še široko odprte oči in usta, jz pa sem pobasala otroka in se zaprla v spalnico in smo tisto noč tud kr tam spali. Po tistem več kot en mesec nisva govorili, niti se pogledali. Jz sem v tem času iskala kako varianto, kam bi lahk šli živet, vendar ni šlo skoz, ker sva kupila avto in kredit za hišo sva imela.

Po tistem so se stvari mal umirile in se ji nismo več pustili tako komandirat, niti se nismo z njo ubadali. Začeli smo žvet precej eden mimo drugega, otroka nista hotela veliko k njima in tudi, ko nisem dobila vrtca za drugega nisem hotela, da bi ga pazla tast in tašča (čeprav je tavečjega pol leta pazil dedi, ker je v penziji, tašča pa dela na 4 ure). Sem nekak kombinirala še dopuste, pa s sabo sem ga peljala v službo (na srečo sem lahko), kar pa nisem uspela nardit v službi, sem nardila zvečer.

No, potem pa sem pred pol leta rodila tretjič in smo bili zmenjeni, da bota ta večja dopoldan v vrtcu, dokler bom v bolnici, popoldan ju bota pa mela dedi in babica, dokler ne pride moj iz službe. Prvi popoldan, ko sem popoldan rodila sta ju ime onadva, drugi dan so prišli vsi na obisk,tretji dan pa je ta srednji zbolel, tako da ni šel v vrtec in tudi k meni ni prišel na obisk in sta ga res imela tast in tašča, ker je mož s tavečjim prišel na obisk. Četrti dan, ko bi mogla it domov so ugotovili, da ima uroinfekt in sma bila tako po tem 14 dni v bolnici. Ampak en peti dan (s tem, da je sam 2 dni bil ta srenji doma cel dan, drugo sta bila pa dopoldan v vrtcu, popoldan ju je pa moj pripeljal na obisk ali so šli v trgovino,...., je bila tašča baje čist živčna in se je zdirala na mojga, ko je neki sam vprašal. Je moj popokal stvari, so se šli spravit, da pridejo k nama na obisk in ko so šli mimo njiju do garaže, je čist znorela in se je začela neki na mojga dret in na koncu sta se drla eden na drugega. Poba sta pa stala čist prestrašena zraven. In baje je tavečji potem rekel, ati prosim gremo, jz ne morem več tega poslušat. In ko so prišli na obisk, je samo sedel na postelji in kr gledal nekam v prazno. IN sem takoj opazila,da je neki narobe. Mmi moj najprej ni hotel povedat, pa ni mogel skrit, ker sta bila oba čist adijo.

TAkrat sem se sam jokala in sam zarad ta tretjega sem se potem nekak spravila k sebi, ker sem vedela, da ne bo koristilo, če bom na koncu zaradi vsega še brez mleka ostala.Amapk bilo je zeloooooooooo dolgih 14 dni.
V tem času zdravljenja so naju prestavili v center za nedonošenčkein je imel vstop samo moj, tudi sina nista smela prit, čeprav smos e pol zmnli, da so prišli in je moj bil s ta tretjim, jz pa sem bila malo s tavečjima fantoma. Pa me enkrat, ko je vedela, da so na obisku klicala in mi govorila, kk me pogreša in da ne zdrži več, da se bo vsedla v avto in se pripeljala, da vidi mene in tamalega,.... In da bi me rada k sebi stisnila, ko ve, kk mi je hudo, pa kk st fanta žalostna in čist zgubljena,,..........[sm=hudicek1.gif][sm=hudicek1.gif][sm=hudicek1.gif] KO da se nisem dost sekirala, pa itak je velik ona pripomogla k temu, da sta bila taka. POleg tega pa sem ji dvakrat rekla, da sta glih tuki, da se mal stiskamo, pa da se kasneje slišimo, pa je še kr govorila. Potem pa sem ji kr rekla, no sej bo minilo, se vidimo,al! In sem odložila.

No, zdej me pa hvali in govori, kk sem super mama,kk vse zmorem, otroke, hišo, okrog hiše, kosimo, čistimo, peremo, pečemo, kuhamo,......Da vse skupaj delamo in da me občuduje, pa da kake živce imam, da bi jih ona že vse naklestila,......

No, to je samo nekaj cvetk moje preljube tašče.

Kaj naj rečem, počasi boš dobila trdo kožo, in ti bo manj stvari prišlo do živega, po drugi strani pa ti vseeno priporočam. Vi ste zdej družina, postavi se za sebe oz za vas!!!!!!!!!! Če te moti in sploh, če ti npr ravno zaspi, ji pač povej, da trenutno ne moreš dat, ker ravno spi in da naj se lepo spočije.

Ti pa želim veliko nepozabnih trenutkov, ne pusti si jih pokvarit zaradi takih stvari. Ko pride tako daleč, si misli, da si lahk vesela, da se bolj po redko vidite, ampak če so stvari, prek katerih pa ne moreš, ji pa daj jasno vedet!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Lahk se tud kaj na ZS zmenima, če želiš.


uau, kako smo si eni res različni. Čestitke, da si zdržala. Je komot bit nekje brez plačat kredita za stanovanje oz najemnine, ampak za kako ceno?! Jaz si takega življenja niti pod razno ne bi privoščla. Je preveč vredno. Al bi šla v podnajem, al pa dvignila kredit, če bi se le dalo za nakup kaj drugega. Definitivno z nekom, ki mi par let govori, oz mi daje vedet, da sem nesposobna mama, moj pa oče, da se zdira na mojega, ... da trije otroci tole prenašajo??!! Ma haloo,.. ni denarja.

Pa brez zamere. Lajf je samo eden, in če se da, bomo mirno živeli, pa čeprav skromno.




blaža -> RE: Problemček z obnašanjem tašče (15.8.2012 21:59:44)


IZVIRNO SPOROČILO: ZmajTolovaj

Vaši otroci niso vaši otroci. Sinovi in hčere klica Življenja k Življenju so. Po vas prihajajo, a ne od vas. Čeprav so z vami, niso vaša lastnina.

Lahko jim darujete svojo ljubezen, toda ne morete jim dati svojih misli, kajti oni imajo svoje misli. Lahko sprejmete njihova telesa, ne pa njihovih duš, kajti njihove duše že prebivajo v hiši jutrišnjega dne, ki je vi niti v svojih sanjah ne morete obiskati.

Lahko si prizadevate, da boste takšni kot oni, toda ne trudite se, da bi oni ravnali kot vi. Kajti življenje ne teče nazaj in se ne ustavlja ob tem, kar je bilo včeraj.

Vi ste lok, iz katerega so kot žive puščice izstreljeni vaši otroci. Lokostrelec pa vidi cilj na poti neskončnosti in On s svojo močjo napenja lok, da bi Njegove puščice mogle leteti hitro in daleč. Naj napetost, ki jo ustvarja v vas Lokostrelčeva roka, rodi veselje, kajti kakor ljubi puščico v letu, tako ljubi tudi lok, ki miruje.
Khalil Gibran


[sm=bravo.gif][sm=bravo.gif][sm=bravo.gif]




Ursi2 -> RE: Problemček z obnašanjem tašče (15.8.2012 22:46:33)

bLAŽA, SPLOH NI ZAMERE!

Sej to tudi sama vem in sem večkrat jezna na sebe. Ampak je toliko stvari , zaradi katerih ne naredim koraka. Vem, da dokler ne ukrepam mi jamranje ne bo pomagalo, razen da paše si dat malo duška, ker ga drugje ne morem.

Veš, če odmislim taščo je tule super. Velika hiša, prostorna, vrt, trava, super sosedi,veliko otrok,...... Obstaja velika verjetnost, da se bota čez največ 5 let tast in tašča (ko bo šla v penzijo) preselila tja, kjer je ona včasih živela in potem bomo sami.

Sej po vsem tem sma stvari precej sparvila v red v primerjavi s prej, vendar se mi zdi, da se počasi spet vračajo tisti časi, ker že ima spet neke fore.

Kar se pa tiče kredita pa ni šans, da ga dobima. Jz sem še za eno omaro ga komaj dobil, kaj šele za hišo.da pa imava kredite pa najemnino in še stroške, pa ne gre.Nekak bova mogla nagruntat, medtem pa upam in upam, da se le bota selila.




Tippi -> RE: Problemček z obnašanjem tašče (16.8.2012 9:21:23)


IZVIRNO SPOROČILO: Nila20

Pozdravljene(i),

sem mamica 3.5 mes fantka in sem ugotovila, da imam problem z obnašanjem tašče do njega. Ker živimo cca 120 km od tašče in tašča, ga le-ta vidita na približno vsake 2 tedna. In ko smo pri njih nastane problem - tašča želi imeti tamalega nnstop po rokah in nikakor ga ne želi prepustiti ostalim, kaj šele meni (ker ga itak imam nnstop pri sebi, ko nismo pri njih). Primer: ta vikend ga je imela tašča skoraj celo soboto popldne v naročju in podobno je bilo tudi z nedeljo - včeraj zvečer ga je še ob 10h zvečer, ko bi otrok moral it spat s težo dala iz naročja. Fant to vse mirno prenaša, ker se mu zdi normalno, sama pa vse to sprejemam malce težje, ker mi ni normalno, da ne morem držat lastnega otroka v naročju tudi jaz, pa čeprav ga oni vidijo tako malo.

Tudi moje sprejemanje vsega tega se mi zdi malce skrajno, ampak ne morem si pomagat, da ne postanem nervozna vsakič, ko ga vzame v naročje. Nekaj časa sem še razmišljala, da je razlog za to, da ko smo bili v bolnici (v bolnici sem bila s tamalim 3 tedne, ker je zaradi preeklampsije imel ob rojstvu 1700 gr) ga je že ob prvem obisku vzela v naročje in zbudila, brez da bi karkoli vprašala, čeprav je otrok spal.

Zanima me, če je imela še katera od vas karkoli podobnega in kako je situacijo rešila.


Moje mnenje [sm=smiley1.gif] Bi rekla, da si precej občutljiva, kar je seveda po porodu povsem normalno za nekatere ženske. No, to si tudi sama zaznala pri sebi. Kot so že druge povedale, prvi otrok, prvič babica. Povsem razumljivo, da je navdušena. Nekatere pokažejo to v vsej svoji veličini, kar se kdaj pokaže tudi v pretiravanju, nekatere pač ne. Ampak ne glede na to, v katero kategorijo spadajo babice, bi rekla, da dokler otroku ne škodujejo, je vse lepo in prav. Tisti čas, ko ga mečkajo po rokah, si privoščita s partnerjem minutke, urice zase!




uškinamama -> RE: Problemček z obnašanjem tašče (16.8.2012 9:53:03)

... ponekad posle razgovora sa nekim ljudima, čovek oseti potrebu, da prijateljski pomiluje kamen, osmehne se drvetu  i sa puno poštovanja skine kapu pred magarcem....

                                      
                                                                                                     (anonimus ;)





Bakfark -> RE: Problemček z obnašanjem tašče (16.8.2012 10:14:30)


IZVIRNO SPOROČILO: uškinamama

... ponekad posle razgovora sa nekim ljudima, čovek oseti potrebu, da prijateljski pomiluje kamen, osmehne se drvetu  i sa puno poštovanja skine kapu pred magarcem....

                                      
                                                                                                     (anonimus ;)




Ma jok, samo ti se čini da smo otišli u qrac!

Takođe (anonimus ;)

p.s. Aj` sad mateyka jedan vispreni komentar k`ošto samo ti umeš




Tippi -> RE: Problemček z obnašanjem tašče (16.8.2012 10:31:35)

No takole. Sem se prebila do konca. Priznam, da sem nekatere poste brala vsako deseto vrstico, pa vendar mi je uspelo. Bravo Tippi! [sm=bravo.gif]

Moj komentar? Da se vam lub??? [sm=smiley36.gif]
Kapo dol matejki in še nekaterim, za potrpežljivost pri odličnem komentiranju!





liliana -> RE: Problemček z obnašanjem tašče (16.8.2012 10:45:43)

IZVIRNO SPOROČILO: Tippi

Moj komentar? Da se vam lub??? [sm=smiley36.gif]


Kaj, kregati s taščami ali debatirati.....?




Tippi -> RE: Problemček z obnašanjem tašče (16.8.2012 10:51:56)


IZVIRNO SPOROČILO: liliana

IZVIRNO SPOROČILO: Tippi

Moj komentar? Da se vam lub??? [sm=smiley36.gif]


Kaj, kregati s taščami ali debatirati.....?


Ukvarjati se z žensko, ki ji ne pridete do živega, še s tako prijaznimi, dobronamernimi in milimi komentarji. Jekleni živci. Kapo dol!




Michelle12 -> RE: Problemček z obnašanjem tašče (16.8.2012 11:49:19)

Če nimajo svojega življenja, itak, da se jim da ;)




Tippi -> RE: Problemček z obnašanjem tašče (16.8.2012 11:54:31)


IZVIRNO SPOROČILO: Michelle12

Če nimajo svojega življenja, itak, da se jim da ;)


No, jaz bi dobronamerne nasvete upoštevala [sm=smiley1.gif] Sicer pa tudi ti nisi ravno lena in je iz tvojih zapisov vidno, da se ti še kako lub [sm=smiley36.gif]




Anonimen -> RE: Problemček z obnašanjem tašče (16.8.2012 12:59:14)


IZVIRNO SPOROČILO: liliana
Ko tu berem, si ne morem kaj, da si ne bi mislila, da nekatere delate iz svojih sinov t.i. mamone oz. mamine sinčke.....in moja hči se mi prav smili, ker bo imela resen problem najdi ta pravega dedca in ne takega, ki bo še pri 25 za vsako stvar skočil svojo mamico vprašat, ker le ona ena in edina ve kaj je prav......

Prej je ena zapisala, da biti babica in dedek ni pravica, ampak privilegij.....jaz bi malo popravila......imeti babico in dedka je privilegij...imeti mislim tako, da lahko po svoje preživljaš čas z njima in ti je kot otroku lepo....nekoliko drugače pač, kot ga preživljaš s starši.......

Hudo velik podpis pod tole ... res ne morem verjet kaj tule nekatere pišete ...




mateyka -> RE: Problemček z obnašanjem tašče (16.8.2012 13:38:55)


IZVIRNO SPOROČILO: Tippi
Kapo dol matejki in še nekaterim, za potrpežljivost pri odličnem komentiranju!


milovala sam kamen, osmehnula se drvetu i sa puno poštovanja skinula kapu pred magarcem.... [img]http://www.hazelnet.org/icon/emote/happy/chzygrin.gif[/img] [sm=smiley36.gif]




liliana -> RE: Problemček z obnašanjem tašče (16.8.2012 14:11:10)

IZVIRNO SPOROČILO: Michelle12

Če nimajo svojega življenja, itak, da se jim da ;)


Ne kregamo se s taščo, pa imamo čas......[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]




cilla -> RE: Problemček z obnašanjem tašče (16.8.2012 15:03:24)

Berem tole že dva dni. In ugotavljam, da sem očitno superženska, ker imam sicer ekstra naporno in "tank" mamo, ampak sem še kar živa, travme sem pa nekako predelala in šla naprej. Škrata vidita nono kolikor se da pogosto glede na oddaljenost. Ona dva z nono ful uživata, se zabavata, kljub temu, da se medve vedno znova spričkava, je z njima dobra in ju je že tudi česa naučila. Zato si ne predstavljam, da bi jima odrekla to pomembno prvo izkušnjo socializacije. O tem, s čem je mene skozi lajf buzorirala, nimata pojma in ju boli, ona dva pač vesta, da je nona zabavna, da kaže jezik, ju nosi cele ure naokoli, česar pri meni ni, da ju žgačka, jima govori,...

Če citiram eno svojo prijateljico, ki je dala v življenju marsikaj familiarnega čez... problem z mamo/taščo/... poljubno vstavi ... imaš ti, ne tvoj otrok. In temu primerno ravnaj in ne oropaj otroka nekih izkušenj.

Je pa res, da je včasih hud izziv sfurat kot si si zamislil s takimi alfa samicami prejšnje generacije. [sm=smiley36.gif] Že misliš, da si dotajčil, kako bo, pa čez en čas spet probajo.


IZVIRNO SPOROČILO: liliana

Ko tu berem, si ne morem kaj, da si ne bi mislila, da nekatere delate iz svojih sinov t.i. mamone oz. mamine sinčke.....in moja hči se mi prav smili, ker bo imela resen problem najdi ta pravega dedca in ne takega, ki bo še pri 25 za vsako stvar skočil svojo mamico vprašat, ker le ona ena in edina ve kaj je prav......



[sm=smiley36.gif] Dajem častno pionirsko zaobljubo, da svojih dveh škratov ne bom skušala spremenit v dve kiklici. Če mi bo uspelo to obljubo izpolnit, bojo pa čez 20 let druge ocenjevale na kakem takem forumu [sm=jezicek.gif]




astrid1 -> RE: Problemček z obnašanjem tašče (16.8.2012 15:51:59)

Jaz imam časa ogromno, sem na bolniški, nikamor ne morem in ne smem... Lajfa tudi ni nobenga trenutno, smo ga zamrznili Potem pa na forumih visim!




Stran: <<   < Prejšnja stran  1 2 3 [4] 5   Naslednja stran >   >>