ronja
|
Fizična kazen je potrebna le, ko nobena druga kazen ne zaleže več ter ko otrok fizično ogroža sebe ali druge,
Podpišem. Tu okoli je res veliko mladih mamic in imamo zelo različne načine vzgoje. Sama bi dostikrat ravnala drugače, vendar nikakor ne morem rečt, da so pa njihovi otroci zato nesrečni - večinoma izgledajo čisto zadovoljni... Zato se mi zdi, da je dostikrat boljše reagirati skoraj kakorkoli kot pa ne reagirati. Nisem za tepež, svojih nisem še nikoli treščila (ne da me kdaj ni zamikalo ), ampak kot je rekla - zaenkrat zaležejo druge reči in mi ni treba posegat po tem - štekam, da verjetno ni pri vseh tako. Pri nas se najboljše obnese, če je kazen povezana z ravnanjem: če pacaš po jedi, vzamemo hrano, ker očitno nisi lačna. Zadnjič je ena prevrnila otroški stolček na dojenčka in sem stol vzela (pravilo je, da stol ne sme bit na tatamiju, kadar je dojenček gor - ravno iz tega razloga je to pravilo že prej obstajalo), itd...
In če bi ena moja mala (ali mali) teroriziral drugega malega v bistvu ne bi imela čisto nič proti, če ga tisti trešči nazaj, da pač vidi, da to, kar mu dela ni fajn in da bo treba nehat.
po moje je fora v tem, da je včasih veljala ultra-avtoriratna vzgoja, ki je res zatirala vsako upiranje in inovativnost, potem je bila nekaj časa ultra-permisivna vzgoja, ko niso od otroka znali nič zahtevat (se spomnim moje mami, ko sem ji rekla, da ni fer, da sestri pa ni treab nič delat, pa mi je rekla, da nima kaj naredit, če noče - "kaj naj, jo tepem? Saj ej že v srednji šoli!" to sem si ful zapomnila, ker sem enostavno čutila, da je to ful narobe - da starš nikoli ne sme pustit, da mu otrok čisto iz rok uide in da ima občutek, da nima kaj naredit. Očitno je to ugotovila tudi mami, že prej, ker je mene mal drugače vzgajala ... Zdaj se pa lovimo tam nekje vmes: ne bi radi, da otroci postanejo ovce, hkrati pa bi radi, da so pridni in ubogajo pravila. Ja, to dvoje ne gre skup: če pridno ubogaš vsa pravila, si ovca. Če se skoz upiraš, ker imaš vedno neke svoje ideje, kako bi kaj izpeljal, potem pa nisi priden:D.
Zato jim pač poizkušamo dat eno ravnovesje - midva imava način hierarhije - da vesta, katera pravila so taka, ki stojijo in se jih ne krši in vesta zakaj. To so pravila zaradi njune varnosti (ali od koga drugega (recimo ne pustim, da bi kaj metale dol iz balkona, čeprav to ne ogroža njiju, ampak koga, ki bi bil slučajno spodaj)). Potem so pravila, ki se jih kdaj krši, če je pač stvar bolj pomembna kot pravilo samo. V to smo zdaj uvedli tole nasilje: če se nikakor ne da zmenit, potem ko si vse probala, ga pa lahko magari tudi nazaj. Ampak v vrtcu rajši pokličeš prej vzg., doma pa se absolutno ne tepemo, pokličeš mami ali očija, če se ne da zmenit. So pa seveda še pravila, ki so precej upogljiva, odvisno od naše (starševske) volje in razpoloženosti in takrat tudi otroku poveš, kako si in kaj boš danes pustil, da ni zmede. Za tako pravilo ga tudi ne juriš toliko, če ga prekrši.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
... Hec, verjamem, da ti ni bilo luštno, samo sliši se pa tako fajn: da se tepe, da bo pospravljala... Lahko pride k nam, bosta vse dovolili pospravit;), se nobena ne tepe za to:D. 
Hec. 
