ronja
|
Mislim, da so otroci različni in različno občutlivi.
Bingo! Ronja ni več hotela v vrtec, ker jo je ena punčka brcala pod mizo pri jedi... Je kar trajalo, predno je povedala. In to ni ne vem kako nasilje, nisem opazila kakih modric ali kaj takega. Samo njo je ful prizadelo, ker je pač res občutljiva (za moje pojme je bila včasih kar mal preveč, zdaj je boljše; samo ne morem ji rečt, da ne sme bit - taka pač je, ji razložimo in potem šteka in ji je lažje, brez tega se kar zakomplicira včasih pa čeprav zaradi malenkosti). In ko sem zvedela, sem seveda takoj povedala vzg., ki sta se tudi takoj pogovorili in potem je bilo vse ok - Ronja je spet šla rada v vrtec in ni bilo problemov. Ne vem zakaj bi čakala, če se očitno niso znali sami zmenit. Punčka pač ni mogla vedet, da Ronjo to tako zelo prizadane, ona verjetno ni mislila nič slabega, pač otroci nagajajo, ker so otroci;). Zdaj ni Ronji noben problem, lepo pove, kako je bilo v vrtcu, pa vse poroča, kdo je bil priden, pa kdo ne ,... je to ne frustrira več, ker ve, da če bo zanjo preveč, če ne bo znala rešit, da ji bomo pomagali. In zdaj sama reši.
Pri otrocih, ki nimajo v sebi tistega "te bom pa nazaj" je malo težje, sploh ker zelo resno vzamejo naša navodila o nenasilju. potem jim pa zmanjka metod, ki bi delale, tudi jaz včasih ostanem brez popolnoma nenasilnih idej, ker včasih res ne delujejo... Ko majo občutek, da vedno še obstaja način, pa se ne sekirajo in je vse skup lažje.
Lejla nima problemov: ona pravi, da eni fantje v vrtcu tepejo, pa se reži zraven (čisto sproščeno, ne da bi bila to kaka obramba) - enostavno je to ne prizadane kaj dosti:). pa jo mogoče kateri kdaj bolj poči, samo ona je bolj flegma glede tega, ona tega ne jemlje tako osebno, drug karakter. Pa nobena od njiju baje ni nasilna, pravijo, da ju nikoli ne najdejo v kakih sukobih -baje, da z njima nimajo težav, pa dostikrat vprašam, če je karkoli, da bi lahko rekle, ker sem zagovornik tega, da rešiš problem, dokler je še majhen.
Če vzg. ne vesta, da punce tepejo nekje, kjer jih ne vidita, ne morejo odreagirat in je seveda prav, da jim to nekdo pove, saj ne morejo vsega videt - če jim otrok sam ne upa zaradi ostalih, je vseeno boljše, da to narediš ti kot da nihče... Se pa strinjam,d a ni treba delat ne vem kakega problema glede teag: pač poveš, da brani se lahko, poveš vzg., da so pač pozorne, saj si nobena v svoji skupini ne želi obračunavanja in to ej to.
je pa precej odvisno od okolja: pri nas so vzgojiteljice res fajn in se res trudijo, da v skupinah ne bi bilo nekega obračunavanja in imajo tudi strategije, kako skupino vodit, da ne pride do nekih klanov - recimo, da pri mizi sedijo naključno, ne pa da vedno isti skup itd... če pa si v okolju, kjer vsi učijo otroke: udari nazaj 5x bolj kot je oni tebe in nekateri celo ne vidijo nič slabega v tem, da otrok udari prvi, kaj ga je pa kdo izzival, potem pa je precej težje prit skozi z nekimi nenasilnimi idejami...
mamamajča, če vzg. ne morejo naredit reda, da bi se otrok počutil varnega in če se tole teženje kar nadaljuje in nadaljuje, mu reci, da pač lahko udari nazaj. Jaz sem ful mozgala, kaj naj rečem tamali, ko jo je ena punčka (ne iz vrtca) ves čas porivala, tepla... in na koncu ko ni več nič pomagalo - niti da se je postavila trdno in na glas zahtevala, da naj neha, niti nobena podobna nenasilna reč, sem ji rekla, da naj bo pač bolj groba do nje, kadar je ona groba. Razložila sem ji, zakaj se tista punčka tako vede, da pa to vseeno ni prav in da se mora postavit zase in da je to prav: da se sicer res ne tepemo in doma se vedno ad zmenit drugače, ampak če se pa kdaj s kom res ne da drugače, ga ma pa pravico tudi nazaj, če res ni druge. Mislim, da je še ni udarila, je pa vseeno pomagalo. Ker je vedela, da jo lahko bolj trdno prime, ko jo hoče ona porinit in se tako postavi in enostavno ne pusti več, da bi jo maltretirala: se bolj zadere, da vidimo, če je kaj narobe, itd... Pač bolj se postavi.
liljana, saj če poveš vzg., da se je nekaj zgodilo, pa če so lahko pozorne, ni treba, da delaš štalo;). Lahko omeniš, da ti je otrok to povedal, pa da se boji te osebe in če so lahko pozorne, da odreagirajo ob morebitnih konfliktih. Navadno si vzg. to želijo vedet, ker je seveda lažje reševat na začetku: recimo ona je pozorna, vidi, da se začne neko sukanje vpletenih nekje v kotu, pride tja, reši zadevo in pokaže enemu otroku, da je tako vedenje nesprejemljivo in drugemu, da tega ne bo tolerirala, ad je torej varne in potem nima več problemov. a ni to lažje? Mislim tudi njej? Vsaj tak občutek sem jaz dobila, ko sem jima povedala - sta obe takoj skočili, da to pa res moramo rečt, pa da se bosta pogovorili in so res se in od takrat nimamo več problemov. Meni bi bilo škoa, da otrok noče v vrtec zaradi stvari, ki jo tako enostavno lahko rešimo. Nihče ni tu slab: vzg. se trudijo, otroci, ki nagajajo, so pač otroci in zato pač nagajajo, otroci, ki jim nagajajo so pa včasih malo preveč plašni in ne znajo ustavit nagajanja, ker jih pač učimo, da nasilje ni ok in potem jim zmanjka idej... Priznam, da jih tudi meni, ampak če bi mene kdo takole skoz porival, pa ne bi nehal, ko bi mu rekla, da naj neha, bi ga tudi enkrat porinila nazaj - in sem ji to tudi povedala - potem je bilo pa ok.
balerina, tudi sama sem proti temu, da učimo: pa ga daj nazaj: ker potem to zgleda tako, da se začne en nekaj hecat, drugemu ni všeč, ga frcne, ta ga trešči, ker ga je frcnil in se takoj stepejo. To ni način, ki bi si ga kaka vzg. želela, zato nam tolikokrat rečejo na sestankih, da naj ne učimo otrok, da naj treščijo nazaj, ampak da naj pokličejo njih. In če so vzg. take, da se lahko otrok res zanese nanje, ptoem ta način čisto dela. V šoli pa baje to ne gre več, se mora otrok čisto sam zase postavit, ker baje učiteljice ne rešujejo tako zelo rade teh sporov kot vzg. in ker so otroci med odmori sami... Tako da jaz ju učim tako: najprej probaj vse ostalo, če smo zraven starši ali vzg., nam povej, če pa vse odpove, pa se brani. Odkar sem ji to rekla, ni postala nič bolj nasilna, je pa bolj samozavestna. ker ve, da ima backup plan, prej pa ni mela kaj naredit...
In če se spomnim sebe v OŠ, meni recimo ni bilo preveč do teh ravsanj in se nisem udejstvovala, vendar sem si tudi morala zagotovit mir - dejansko z brco v koleno . Pa mi ni bilo čisto nič všeč, da moramo to tako reševat in bi veliko rajši, če bi se lahko drugače zmenili.
Ne vem no, meni se zdi, da malo pretiravamo......pustimo otrokom biti otroci....tudi, če se kdaj zravsajo......saj smo se tudi mi, pa nismo zrasli v pretepače zaradi tega....
S tem ni nič narobe, če ni zato noben otrok res nesrečen. Saj pravim: mam 2 pupi, pa ena se ne sekira 5% za raznorazna porivanja, druga pa (tudi tamala se je enako videvala s tisto punčko, ki je težila ROnji in tudi njej je težila - samo tamala se potem pač ni več hotela igrat z njo, šla je stran in ni hotela bit z njo tudi čez 5 min., ni je pa to obremenjevalo. Ronja je pa ful potrpežljiva, kadar ima koga rada, ma svašta mu pusti, se ji pa nabira in jo mori, če kdo ne dela lepo z njo.)
Čakajo nas še hujše stvari kot brce v koleno, to mu čimprej (do)povej.
No, saj če sem prav razumela, brca v koleno še ni bila vprašljiva, bolj je mamo skrbela brca v lulčka...
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
