ursonok
|
Zdravo! uf, je bil naporen tale izlet v Slovenijo ... No, predvsem bivanje tukaj. Vsak dan letanje okoli, obiskovanje kolegov, znancev itd. Celo s Populis se mi je uspelo dobiti in spiti kavico! Sem si pa uspela v enem tednu sfidžiti želodec . Se takoj pozna - druga hrana kot doma (sicer pazim, a je bilo vseeno preveč pšenice), drug ritem ... Nič gibanja. Ful me boli, tako kot takrat, ko so se začeli problemi z alergijo. Groza. Niti spat ne morem normalno. Zbudim se z glavobolom . Upam, da se bo doma hitro pošlihtalo. Sem trdno odločena, da grem takoj, morda že v ponedeljek, plavat. Ali pa vsaj na orbitrek . Pa eno kuro z zelenjavnimi sokovi bo treba izpeljati. Mozolji Mi smo čisti najstniki. Ne mažemo in ne čistimo z ničimer. Itak se pojavijo, pa izginejo, pa se spet pojavijo. To mine. Abel je zadnje par dni ful priden. Zjutraj ga malo krčki dajejo, čez dan ima eno daljšo ali dve krajši spanji (tudi več kot štiri ure mu je uspelo). Ponoči je pa že dvakrat spal 6 ur v kosu, od 22h do 4h . Sicer potem ob 5h težko zaspi nazaj, če že, v najini postelji, pa ves čas nekaj javka, se zbuja itd., ampak če bo šel trend v to smer, tj. da se bo tistih 6ur nekoč raztegnilo na 7, 8 itd., smo na konju. Krči ga pa mučijo predvsem zvečer, pred spanjem. Včasih se noro dere, res grozno, pa mu sploh ne moreš pomagati. Mi z raznimi kapljicami ne mislimo eksperimentirati, ker imajo vse ali laktozo ali sladkor. Tako da to odpade. Dobiva Bio gajo, pa še to ne redno, ker pač pozabimo Se pa naš človeček ful redi in ful raste!!! Res je ogromen. Pa sploh ne debel, ker res raste tudi v dolžino. Moji so ga videli prejšnjo soboto, potem pa šele danes, tj. po enem tednu, in so rekli, da je res očitno ogromnejši. Sicer se ne čudim, ker je ravno ta teden res veliko žrl, sem bila že malo paranoična, da ga preveč bašemo - ampak kaj naj, če je dete lačno? No, zdaj dva dni je manj, tako da so to zgleda obdobja. Bolj problematična je pri nas tavelika Čist je razvajena tukaj pri dedkih. Izsiljuje do nezavesti, dere se in ukazuje, trmari, zmišljuje si popolnoma nore stvari ... Jaz sem čisto penasta. In totalno je neprespana, ker jo sto let spravljajo spat, vstaja pa valda okoli 6h. No, in zadnjič, ko sva se dobili s Populis, greva potem s tamalo iz Supernove proti avtobusni, tamala ful zaspana, se sredi ceste usede na tla. Da njo bolijo noge in naj jo nesem. Ima 15kg, zame je enostavno pretežka, pa tudi dovolj je že stara, tako da sem ji rekla, da ni šans. In potem se vrže v tla od besa in gre po kolenih proti postaji. Po betonu, na pločniku, sredi civilizacije. Sem mislila, da bom znorela. Sem rekla, da zdaj greva samo še domov spat - pa se je malo skulirala. To, da bo morala spat, je zanjo največja grožnja in kazen Skratka, skrajni čas, da pridemo domov, da gre v vrtec in da ujamemo stari ritem. Vam povem, da sem prav videla, da že njej sami preseda to stanje, ko ji vsi vse nosijo k riti, ko ni nobenih mej in ko ima ona vse pod kontrolo. To je za otroke enostavno prenaporno. Oni sami, organsko, želijo nek ritem, neke meje, neko komando. Nič, grem pakirat. Aja, otroke sva prejle pustila pri mojih, da se midva naspiva, sploh moj - nas čaka 12 ur vožnje, če ne več. In mi je tako grozno, sploh brez Abela. Bom sploh lahko zaspala? Prej kot čez 12ur bomo spet skupaj, jaz pa kar nekaj travmiram.. Nikoli si nisem mislila, da me bo pri drugem otroku taka sentimentalnost prevevala. Pa sploh ne gre za to, da bi me bilo strah ali da bi me skrbelo. Vem, da bodo znali poskrbeti zanj - itak bo šel zdaj spat, ponoči se bo zbudil le 1krat, potem pa sva že midva tam. Enostavno mi je grezno, ker ga ni v sobi, ker ga ni zraven, ker ne joka, ne stoka, ker ga ne bom hranila zvečer, previjala ... Oh, saj bo. Držite se - ostalo pokomentiram, ko pridem - zdaj mi niti ni uspelo vsega prebrat.
|