Kerensa*
|
IZVIRNO SPOROČILO: Frodo Bisagin IMO sprevrzeno je ze to, da se zavedas, da bos delovala protizakonito, da je to za tebe racuionalna in realna moznost, da se dela mimo pravil in zakonov... Razmišljanje o protizakonitih načinih pridobivanja podatkov še zdaleč ne pomeni tudi udejanjanje tega (takšnega) razmišljanja v praksi. Drži, da sem v preteklosti to že naredila in popolnoma dopuščam možnost, da bom še kdaj - ne pomeni pa, da bom to zagotovo naredila. Niti zase ne, kaj šele za koga drugega. Če pa nekomu povem (kar tudi še ne vem, kaj bom povedala in česa ne, ker Italijana še nisem osebno spoznala), kakšne so njegove protizakonite možnosti, pa zame osebno to ni moralno/etično sporno. Do istih odgovor lahko pride (če še ni) tudi prosto na Internetu ali od drugih oseb. Sprevrzeno je ze to, da v svojem melodramaticnem pohodu na "pogresajoca se darovalca in spermija" pozabljas, da morda darovalec ne zeli biti najden, ne zeli biti opominjan, da je sploh kdaj daroval celice, da je morda njegov spermij zaplodil otroka... morda zeli to izbrisati iz zivljenja... Saj sem nekje prej že napisala, da je logično, da obstaja tudi ta možnost. Jaz ne prakticiram nikakršnega pohoda, še najmanj pa melodramatičnega - se pa seveda tebi lahko tako zdi. In s to možnostjo se bo moral sprijazniti Italijan, ne jaz. Četudi bo naprej iskal sam, brez mene ali kogarkoli drugega. Samo to ne pomislis, tvoja potreba, da ne vidis druge in da sebe vidis kot veliko resiteljico in odresiteljico lahko naredi generalno stalo v necigar zivljenju.. to ti ne pade na pamet, ti si si zamislila in tako mora biti... drugi pa itak niso pomembni , mar ne... - e vidis, za to je pa priporocljiv psihiater... Zakaj misliš, da se imam za rešiteljico/odrešiteljico, če želim nekomu pomagati? Je pomoč avtomatsko nekaj od/rešiteljskega? Od kdaj so ljudje, ki želijo pomagati, zreli za psihiatra?
|