Vijoličarka
|
Kar se tiče tehnike, na hitro moje laično razmišljanje:
Mislim da je treba ločiti umetno oploditev od umetne oploditve z zmrznjenim semenom. Stric Google pravi, da je bila prva uspešna umetna oploditev z zmrznjenim semenom opravljena že v petdesetih letih (samo oploditev) , leta 1970 pa so Američani ustanovili banko sperme.
Umetno oploditev, ki se je končala z uspšno nosečnostjo in porodom, so opravljali že pred letom 1973 (skoraj sto let prej), vendar ne z zmrznjenim semenom. To pomeni , da je moral biti darovalec pri roki in da oploditev ni bila opravljena v epruveti, ampak je šlo tehnično samo za vbrizg semena z injekcijo.
Torej je najboljši vir podatkov mama tega Italijana. Bistveno vprašanje je, ali so ji odvzeli jajčece, ga oplodili in ji ga ponovno vstavili ali pa je bila, ko je ovulirala, deležna samo vbrizga semena.
Šele ko bo znan točen odgovor na to vprašanje, se lahko raziskuje naprej.
Če je šlo samo za vbrizg semena, močno dvomim, da je darovalec sploh kje uradno zabeležen. Možno je, da je bil to kdo, ki so ga zdravniki poznali in prosili za uslugo (primerni kandidati bi bili študentje medicine) ali morda celo kdo iz ekipe same.
Še vedno je najpomembnejši vir podatkov mama. Kako sta sploh prišla iz Italije v Ljubljano, kaj točno so jima povedali.
Kar se tiče čustve in morale, bi pa rekla takole:
Strinjam se, da je darovalec daroval seme anonimno. Pa če je bila zakonodaja, ki to določa ali ne. Po 38 letih je tudi možno, da sploh ni več živ, tako poizvedovanje in uspešen rezultat pa bi lahko vznemirilo njegovo morebitno družino.
Morda bi se res dalo kaj zvedeti s pompoznim člankom v medijih, ampak mislim da bi bila cena previsoka. Ena od predhodnic je pisala, kako težko je pri nas priti do semena, torej darovalci ravno ne rastejo na vsakem drevesu. Trend zadnjih let, ki ni v prid anonimnosti darovalcev, tukaj ravno ne pomaga. Članek bi se lahko darovalcem in pa predvsem potencialnim darovalcem lahko zdel kot nekakšen 'lov na čarovnice'. Poudarjanje, da ima otrok pravico poznati svojega biološkega očeta, bi v marsikomu vzbudila strah in bi se raje odločil, da ne bo daroval semena, ker nima nobene želje, da ga čez kakšnih deset, dvajset let začne preganjati par mulcev, češ da je njihov oče.
Previsoka cena za to, da bi se morda oglasila kakšna upokojena medicinska sestra, ki je v glavi vse skupaj že malo pomešala in niti ne bi bila ne vem kako koristen vir podatkov.
Na svetu je tudi vse preveč otrok, ki si želijo, da svojega biološkega očeta ne bi nikoli poznali.
Dobronamern nasvet, kar se tvojega izobraževanja tiče, za katerega sicer nisi prosila in ga mirne volje lahko preskočiš:
Strinjam se z liliano, da bi v tem času, ko se zabavaš s to zgodbico, lahko predelala odvode in še del integralov zraven. Za sprostitev med učenjem se raje sprehodi na Rožnik, kot pa da si polniš glavo z drugimi problemi.
Dejstvo je, da je to verjetno tvoja zadnja možnost, da uresničiš svoje želje. Vse potrebne lastnosti imaš, samo samodiscipline ne. Ker mislim, da boš zelo dobra pravnica, če ti ta projekt uspe, si te drznem malo 'brcniti v rit'. Upam da boli in predvsem, da bo zaleglo. 
_____________________________
When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Če je anonimno, je anonimno. 
. Daj na tehntnico italijančka na drugo stran pa na stotine parov in na tisoče ljudi, ki razmišljajo o darovanju. Če si dovolj pametna in srčna, boš dobila odgovor. Če pa je tako vztrajen pa naj išče, naj išče sam luknje, naj išče sam darovalca.
) tudi kaj povedal, kar mu je mama rekla.....mama je verjetno vedela, če so delali na njej poskus umetne oploditve.....a je mama Slovenka? Ker malo mi je čudno, da se je kot Italijanka odločila za poskusnega zajčka v Sloveniji oz. takratni Jugoslaviji......razen če so ji seme vbrizgali ob neki rutinski operaciji, tako da sama ni vedela za to
...... 
