|
RE: Avgustovke, kje ste 4.6.2006 23:08:05
|
|
|
|
violinski
|
Jessy, sem po mailu tudi jaz napisala miševi, kako ti rolada sigurno rata, le da dam jaz beljake na koncu, nikoli ne mažem peki papirja z oljem, rolado pa prekucnem na kuhinjski servet, posut s kristalnim sladkorjem, s katerim jo potem tudi zavijem taprvič, ne v papirju. S to želatino je tako, da sem se prvič, ko sem delala to šarloto bala, da se bo skuta ponoči preveč razpustila in razmočila rolado, zato sem nekje čisto na blef ugotovila, da se lepo skupaj drži, če dam to not (prej tudi jaz nisem nikoli slišala zanjo) in ponekod sicer pišejo o lističih želatine, jaz pa uporabljam tako, ki je v 'prahu', se pravi v enaki obliki kot je kristalni sladkor. Sem snoči tudi prvo rundo falila in nanjo zlila toplo vodo, namesto hladne. Sem takoj opazila, ker se je žele naredil takoj, zato sem zlila stran in ponovila vajo z mrzlo vodo. Ponucam je pa eno polno jušno žlico. Skute drugače nič ne miksam, kupim pasirano (enako kot za Aljošo, tako da lahko ostanke brez želatine dam njemu za malico ) in premešam malo z vilicami, tako da se sladkor lepo vmeša. Sladkorja dam na uč, ne maram presladkega. Da pa ni pusto, dodam sadne koščke. S sadjem se malo razredči, želatina pa jo drži na kupu. Joj, ti zobki! Tudi Aljoša jih ima strašno narazen, pa tudi Lana jih je imela, vse dokler ni pridelala petk - takrat so se zelo lepo razpostavili po dlesni. A si ti cunje popravila samo z namakanjem in pranjem v K2r? Jaz sem ene stvari tudi barvala za Aljošo (aja, zanalašč, da ne bo nesporazumov), to pa zato, ker je imela Lana eno strašno perfektno trenerko pa eno žametno bundo pa še eno majico vse roza barve, sem jih vrgla v temno modro in je prišlo fenomenalno. Natasa, fino, da si zadovoljna z nakupi, jaz zadnje čase samo sanjam, nakupujem pa čisto nič, ker nimajo trgovin z mojo številko , zakon je C&A, do tam se pa ne morem spravit, ker nimam kam odložit otrok. Glede spanja sem jaz imela danes še en štos, sem bila čisto presenečena, ampak mi je prav tako: pri tašči sem popoldne dala Aljošo spat na njuno zakonsko posteljo in sem ga obložila s koutrom tako, da sem mu naredila gnezdece, ob straneh sem še privzdignila z blazinami. Vedela sem, da bo zaleglo za čas spanja, ko pa se bo zbudil, je pa bilo prav veliko možnosti, da vse skupaj prepleza in telebne na tla. Zato sem si rekla, da ga bom šla po 40minutah spanja čekirat (ima 40minutna obdobja spanja). Čez 40minut pa že zaslišim klice iz spalnice, tečem tja in naša tečka se je zbudila, preplezala gnezdece, prišla do roba postelje potem pa tam ni več vedel, kaj bi (če bi videl kaj zanimivega na tleh, bi šel z glavo navzdol, v to sem prepričana) in je začel klicat. Faca, ne? Upam, da se ga je prijelo. Zaradi te možnosti in podobnih, ki se dogajajo vsak dan na kavču, ga že kake dva, tri tedne pri vsakem lezenju s kavča opozorimo "obrni se!" ga obrnemo in rečemo "najprej noge". Tako smo Lano naučili lesti s kavča in postelje in tudi po dveh stopničkah, ki sta pri mojih med jedilnico in dnevno sobo, pa upam, da bomo njega tudi. Pa še ena nova znanja ima, namreč ko je na tleh, ponavadi povleče daljinca s kavča sebi (oz. ga pomete s kavča), zadnje dni pa, ko rabim daljinca, mu rečem "Aljoša, dej mami!" in s prstom kažem na daljinca. On prileze do njega, ga prime (seveda po parkratnem prigovarjanju), ga pogleda, pogleda mene in mi ga poda. Priden! Tako meni ni treba s kavča Eh, sem ga že preveč pohvalila, raje ne vem, kaj bo jutri....
|
|
|