|
petea -> RE: Mi....... (2.2.2012 13:12:32)
|
Mika,
sem hotela napisati kakšen primer pootročenega besedila, pa priznam, da se v njem ne morem izogniti tudi uporabi narečnih izrazov.
Tudi jaz seveda uporabljam narečni govor pri vsakdanjih pogovorih v domačem okolju.
Zagovarjam pa stališče, da ni nobene potrebe po uporabi spakedrank in otročjih izrazov v pogovoru z otroki (kar ni isto, kot se pogovarjati otrokom primerno!). Že tako je prehod iz narečnega govora v knjižni jezik lahko marsikomu velika muka.
Sama pri pogovoru z otroki nikoli ne uporabljam izrazov, kot so: ajčat, papcat, čičat ... saj mi že pri mojih otrocih jemlje ogromno časa odpravljanje določenih nepravilno naučenih pootročenih besed, ki so jih npr. osvojili v pogovorih s člani širše družine ali drugje. Dojemljivost otrok za nove besede se mi namesto za neuporabne spačenke zdi veliko bolje izkoristiti ali za širši besedni zaklad slovenščine ali za učenje tujega jezika. Ali čas izkoristiti za razne doživljajske izkušnje doma, v naravi ipd.
Če pa se mora najprej otrok v šoli ob branju naloge najprej začeti učiti čisto novega izrazoslovja, bo verjetno težje razumel in reševal tekstualne naloge, kot pa nekdo, ki je določene izraze že slišal in mu je že bolj kot ne jasno, kaj v nalogi piše ter kaj se od njega zahteva.
Glede izrazoslovja na raznih obrazcih: očitno hoče biti vsaka stroka še vedno svet zase, saj je včasih res potrebno dobro razmisliti, kaj bi naj nekateri termini pomenili na posameznem področju. Morda pa je to tudi napaka našega šolskega sistema, saj se že pri posameznih šolskih predmetih pojavljajo različni izrazi za isto stvar, premalo pa volje po sodelovanju strok in poenotenju izrazoslovja. Se včasih sploh ne čudim, da nam niti odraslim ne 'potegne', da gre za iste zadeve.
Pri izpolnjevanju različnih vlog in obrazcev pa me osebno najbolj jezi, da njihovi sestavljalci in odločevalci včasih niti nimajo pojma, čemu so obrazci namenjeni, da ne znajo vanje vključiti vseh možnosti, da ne poznajo zakonodaje, ki je pomembna za priznavanje določenih pravic in obveznosti ter da morajo potem stranke dokazovati svoj prav, namesto da bi uslužbenci poznali svoje področje in delo.
|
|
|
|