pelin
|
IZVIRNO SPOROČILO: honey Najbrž, ampak tako sem se odločila. Naj pojasnim. Z možem sva skupaj že 15 let, imava 2 otroka (6 in 1 leto). Po drugem otroku sem jaz začela "navijat", da bi imela še enega, pa on ni bil za. O.k., v redu, sem se pač vdala v to in je bilo. Po 2. porodu nisem vzela nobene zaščite, ker sem pač rekla, da mogoče ga bom prepričala še v enega otročka. No, nakar sem se naročila na pregled z namenom, da dobim zaščito. Pregled bi morala imeti v novembru. Pa je zdravnica zbolela in so me prenaročili na včerajšnji dan. Moram povedat, da sem imela že ves čas neredne cikluse, tako da sem enostavno pozabila, da bi morala že dobiti M. Sem imela vsega preveč - na faksu 2 izpita vzporedno, mali bolan, v službo sem začela spet hodit... No, nakar sem le ugotovila, da bi M že mogla priti in sem delala test v ponedeljek in je pokazal kaj drugega kot . Bila sem presenečena, vesela in obenem v pričakovanju, kaj bo mož rekel, ko bo izvedel. No, lahko rečem, da me je razočaral. Zakaj? Prvi odziv je bil: boš šla pa splav delat Meni se je kar zameglilo, priznam. Da sva dobila prvega otroka, je trajalo več kot 1 leto s celim kupom preiskav. Potem sem zanosila v drugo, sem imela spontani splav, da sva dobila potem drugega otroka, je trajalo 3 leta in še to s pomočjo IVF postopka. Zdaj, ko je pa uspelo na naraven način, naj grem pa splav delat??? Takoj sem mu povedala, da ta opcija ne pride v poštev in da bom otroka obdržala. Šele danes sem mu bila sposobna razložit svoje razloge, zakaj ne grem delat splava in vidim, da mu še zmeraj ni prav. Ampak jaz sem se odločila, da tega otročka obdržim, pa naj mu je prav ali ne. Če bova preživela 2, bova tudi 3. Imam prav? Kaj bi ve naredile na mojem mestu? Se mu bi podredile? Mislim, da gre tu bolj za njegovo reakcijo na to, da ti nisi upoštevala njegovega mnenja oz. tega, da ti je on že takoj po drugem povedal, da si ne želi nobenega otroka več...Po moje je nekako prizadet,užaljen...po moje se čuti tudi ogoljufanega ( mimogrede bi se jaz tudi) da si ti tako veliko odločitev sprejela kar sama ne glede na njegovo mnenje...In tudi tisti vsi izgovori o pozabljeni menstruaciji, pa o prezaposlenosti mi nekako kažejo na to, da si se ti nekako v sebi odločila za otroka sama v upanju, da bo tvoj , če bo pač prišlo do zanositve, zadevo sprejel...Zagotovo ti je zaupal, da boš upoštevala njegovo mnenje in se temu primerno zaščitila...Na njegovem mestu bi bila tudi jaz prizadeta...ne rečem, da podpiram splav, vendar se mi zdi, da nekako nimaš pravice biti užaljena in neprijetno presenečena, saj je bil on že od začetka iskren in odkrit. Tudi jaz mislim, da je treba zadevo premisliti, se pogovoriti ...Tu ne gre za podrejanje...tu gre za zaupanje in spoštovanje mnenja in pogleda na situacijo iz obeh strani...
|