|
ronja -> RE: kako vzgajati če imata partnerja različne poglede na vzgojo? (28.1.2012 16:22:04)
|
Res je, da ne sodeluje toliko pri vzgoji kot jaz saj vidi otroke praktično eno uro pred spanjem in za vikende
Tu imaš ključ do rešitve - več se morata videt (otrok in oče). Tisti, ki je več z otroki, mora bit dosleden, sicer se mu sistem poruši in otroci zrastejo čez glavo. Tisti, ki jih manj vidi, pa seveda ne vidi velike škode v tem, da bi se pravila kršijo, ker itak ni noben problem od sem pa tja - enostavo ne vidi cele slike, kam to pripelje, ker je premalo z otrokom.
Jaz, kadar sem sama z malima dalj časa, mam vedno ful bolj red, ker sicer vem, da se bo razsula (preizkušeno večkrat[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]). Kadar smo skup, je bolj na free in to tudi malidve vesta - ker jima čisto po domače razložim, da če sem sama, si ne morem privoščit, da bi non stop pucala za njima, kar polijeta in zato morata malo bolj pridno sedet za mizo, recimo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]. Če sva oba, potem vsak pol naredi in je dela manj na eno osebo, čeprav malidve bolj razgrajata.
Včasih, ko on pride iz kakega daljšega terena in ju ni videl od prejšnjega dne (ker ger zgodaj zjutraj), recimo, bo gotovo popustljivejši, kar je normalno, ker ju je pač pogrešal - vse, tudi njune vragolije[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]. POtem ko je 2 uri z njima, ju ima pa glih tako poln kufer kot jaz[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]. Tako da tu je ključ - mora bit dovolj dolgo z otrokom, da vidi, kam pretirana popustljivost pelje.
Vsi vejo, da sem bolj "softy mami", kot mi pravi bratec, ampak vseeno preveč popuščanja tudi ni dobro - za otroka. Ker bo iskal meje dalje in dalje in boljše je, če so meje nekje, kjer zanj ni preveč nevarno... To je ena stvar. Druga je pa to, da se mu starša ne razsujeta, kar se pri več otrokih in kaosu hitro zgodi...
az pravim, da je lahko tudi obratno ali kombinirano. Fajn je, če ima dva pola na voljo, pri nas se to prepleta, enkrat popustim bolj jaz, spet drugič je mož tisti, ki je manj strog.
Tako nekak, ja. Mali znajo pa super vijugat tu vmes in točno vejo, kdo je danes bolje razpoložen[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image].
Najbolj pomembno se mi zdi, da sta mož in žena oz. mati in oče usklajena v glavnem konceptu vzgoje in da si - ko se ne strinjata - to povesta na štiri oči. In kasneje tudi otroku, starosti primerno, ustrezno obrazložita. ...
Pomembno je, da partnerja drug drugemu ne rušita avtoritete in da se pač pogovarjata, ko komu kaj ni ok.
Se strinjam.
josephine, evo, naš primer od pred kratkim: Ronja je hodila k nama spat v najino posteljo. Ok, tudi Lejla, ampak ne vsako noč in predvsem bolj proti jutru in ko je Lejla prišla, se je stisnila k meni in zaspala nazaj, medtem ko Ronja pride k nama in ni zadovoljna, dokler nisva oba budna - velika razlika[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Moji punci sta ogromno bolni, kadar sta v vrtcu, tako da je problem še to: kadar se ne počutita dobro, prideta seveda k nama. POtem se pa to še malo vleče, tudi ko sta že zdravi (predvsem pri Ronji).
Ker sem bila noseča, smo se zmenili, da je ponoči zanju tam oči, ker bom jaz potem morala dojit in ne bom mogla še k njima letat, pa da ne bo potem šoka, smo to rajši že prej uvedli.
Sevede se očiju ni glih dalo vedno k njima hodit in mu je bilo čisto ok, če je ona prišla k nama. Meni je bilo to precej neprijetno, ker se Ronja vedno tišči ob mene, najina postelja je pa 120 cm široka in s tistim ogromnim trebuhom se niti premaknit nisem mogla, če se je mala nasrala vmes... Ampak moje prošnje takrat kaj dosti niso zalegle (za kako noč ali dve ja, potem pa spet jovo na novo, skoz pa nisem hotela težit, ker se mi zdi,d a sem bila itak dovolj zatežena med to [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/nosecka.gif[/image]), ker je bilo njima v bistvu to čisto ok, edino jaz nisem spala, onadva pa... Mala je pa tudi čutila, da meni to sicer ni prav, ampak njemu pa in je seveda lepo izigravala dalje. Ker je dobesedno vsa besna prišla, tudi, če sem jo recimo poslala nazaj, pa še zmišljevala si je, kje točno bo ona ležala itd... Skratka za moje pojme je tu preve scrkljana in sama bi jo rajši manj.
No, potem se je rodil Svit in prvo noč, ko sva spala doma, je že prišla Ronja in jaz seveda nisem potem spala NIČ, ker sem se enostavno bala, da ga bo pomendrala (dojenčki spijo pri nama, ker se pogosto dojijo in ker sicer ne spijo, ampak se zbujajo, taki pač so najini frocki). In potem sem zjutraj mela vsega dovolj in povedala lubiju, da se jaz tega ne grem, da če se mu zdi, da 4,5 letni otrok rabi nekoga ponoči, naj izvoli spat z njo v njuni sobi, ampak v najini postelji pa ona ne bo spala, ker potem jaz nič ne spim in ker se bojim za malega. Enostavno sem to zahtevala - ker sem vedela, da imam dobre argumente in da je to najboljše za vse skup. Ne moreva si privoščit, da mala kdaj pomendra malega (spi pa tako, da bi se to komot zgodilo), ne morem ga dojit samo na eni strani zato, ker je na 2. strani ona in ne moremo non stop vsi 4je spat v tisti mali postelji. Ni mu bil glih všeč ton (računaj, da sem bila rahlo do pretežno zmatrana po neprespani noči[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]), ampak je pa vedel, da imam prav in da bi bilo res pametno to naredit že prej, predno se je mali rodil. Ampak j* ga, kar si je skuhal...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] No, potem sem se pogovorila še z Ronjo (mal lepše, sem se vmes že skulirala oz. zbudila[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]), da je za Svita nevarno, če bi ona zraven spala in da če bo koga rabila, naj pokliče, da pa ne more kar prilomastit in se počit nekam na posteljo, ker je lahko tam tamali. Da sva se to itak že prej pogovarjali, pa da je velika punca in spi v svoji veliki postelji, itd... In potem naslednjo noč je lepo spala v svoji posteljici, potem še naslednjo je pa njega poklicala in sta spet spala skup v njuni sobi.
Hočem rečt: kadar veš, da je nekaj nesprejemljivo, takrat bodi odločna in se enostavno pogovori do konca - ne samo, da poveš, kaj ti ne paše, ampak da prideta do neke rešitve. Torej: v mojem primeru sem mu pustila popolnoma proste roke, kdaj in kako se bosta onadva zmenila, sem pa postavila pogoj, kar je zadevalo mene in malega - da pač hočeva svoje pol postelje, pa pika. Tudi tamala jo je mela, ko ej bila dojenček in nihče ji ni po glavi hodil, to je pač Svitova pravica. In moja, da spim. Kako pa ona njega okoli obrača ali ne obrača, je pa njun problem - ko mu bo dovolj, se bo že zmenil, da bo lahko spal v svoji postelji[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image].
Jasno, če bi bila fejst bolana, bi jo že crkljala celo noč - ampak zdaj je zdrava ko riba in kar se mene tiče, je to njena kaprica, saj je tudi vsa besna, če ji tega ne dovoliš - ni žalostna, ampak samo jezna in hoče na vsak način izsilit svoje. Štekam pa tudi njega, da se mu to ne zdi tak problem, če lahko pač on zraven nje lepo spi[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image].
Kadar pa so to male stvari, ki nimajo nekih hudih posledic, pa se ne sekiram. Sama se recimo trudim, da predno dam neko stvar, ki jo imata radi (ali materialno ali nematerialno: predno gremo domov, pred kako sladkarijo, pred igrico,...) morata malo pospravit - ni treba, da ej vse iz škatlice, samo da ni kot da bi bomba padla - na ta način lažje vzdržujemo en standard - ker če ne, je na koncu dneva tako, da se dobesedno ne vesta kje lotit... Lubi se na to navadno ne spomni, pa zato ne bom težila. Povem, kako delam jaz, kadar začne pizdit, da je vse nastlano[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]. Pa potem včasih proba;). Sploh je dostikrat tako, da je pač en boljše volje in bo več pustil. To se mi ne zdi nič narobe, je pa lahko narobe, če je to stalno en in isti in pri vseh rečeh in je potem vedno drugi "discipliner", ker ta vloga pač ni luštna, vsaj mamam večinoma ne.
Se pa nikoli ne vmešavam v njihove spore, razen, če vidim, da ma on res že poln kufer vsega in bi rabil timeout. V takem primeru (tudi obratnem) sva si pa oba hvaležna, če drugi prevzame, ki ima še bolj frišne možgane[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Sicer se pa čisto lepo zmenijo sami.
az sicer mislim, da je v ženski naravi to, da je bolj popustljiva in sočutna in jo potem otroci ( še posebno dokler so majhni) lažje "vržejo na finto". to pa ne pomeni, da mame svojim otrokom dovolijo, da delajo kar hočejo in da jih bojo nekoč zaprli na balkon. le stopnja tega kar še lahko prenašajo in tolerirajo mame je višja. očetje so tisti ki prej rečejo dovolj je tega... s
Se pa načeloma kar strinjam s tem, kakor je josephine razložila, da smo ženske navadno malo bolj potrpežljive (če smo vsi v istih pogojih - torej da tudi oče preživi precej časa z otroki) in malo dalj časa prenašamo, moški pa malo prej rečejo: dost je!
|
|
|
|